Marjan Bunič
Marko Zupan
Andrej Šinko
Priolov delišes (foto: Janez Ocepek)
Priolov delišes

Pomladiti visokodebelne sadovnjake

02.01.2013, 12:48

Na večini kmetij v Sloveniji najdemo v sklopu ohišnice ali vrta posajenih vsaj nekaj sadnih dreves. Večinoma gre za t.i. travniške sadovnjake. Stoletja so ti sadovnjaki predstavljali pomembno vlogo pri oskrbi kmečkih družin s svežim in tudi suhim sadjem, pijačo in drugimi predelanimi sadnimi dobrotami, danes pa žal marsikje odhajajo v pozabo.

Nekateri med nami še imamo, drugi pa se le še spominjajo značilnih okusov naših domačih avtohtonih sort jabolk: Carjeviča, Rjave jesenske renete ali Navadnega kosmača, Cigana, Grafenštajnca, Dolenjske in Gorenjske voščenke, Lepocvetke, Harbertove, Landsberške in Baumanove renete, ter slovenskih sort Priolovega delišesa in Lonjona, pa hrušk Klopove, Maslenke ali Šalšpurgarce, Avranške ali Dobre Lojze. In seveda ne smemo pozabiti na češnje - svetlo rdeče hrustavke Napolenovke in temnordeče Hedelfinške in pa tudi slive Domače češplje.

Baumanova reneta
Baumanova reneta © Janez Ocepek

Marsikdo se še spomni slastnih pečenih sladkih jabolk in kuhanih hrušk Zelenic. Naša naravna dediščina v Sloveniji je še sedaj zelo bogata z zelo različnimi vrstami in sortami sadja, ki pri nas raste in uspeva že več kot sto let.

Lepocvetka
Lepocvetka © Janez Ocepek

Pravilno je, da si v naše travniške sadovnjake ali ohišnice posadimo tisto sadno drevo, ki bo nam izpolnilo naša pričakovanja glede uporabe, okusa, odpornosti na bolezni, skladiščne sposobnosti in vse drugo.

Navadni kosmač
Navadni kosmač © Janez Ocepek

Pri izbiri vrst in sort za novo zasaditev v sadovnjaku pa seveda ne smemo pozabiti tudi novejših odpornejših sort, kot so: Mantet, Alkmene, Nela, Topaz, Relinda, Resista, Junijska lepotica, Konferans, Zimska dekanka, Concorde in druge.

Kako pa pristopati do obnove zelo starih dreves?

Kot lastniki kmetije, pa nikakor ne smemo pozabiti na naša že posajena obstoječa drevesa. Z manjšimi posegi pri obrezovanju, kot so odstranitev suhih vej, bohotivk in vej, ki preveč zasenčujejo notranjost krošnje drevesa, drevo oskrbimo, da nam bo lahko dajalo več in predvsem boljše, okusnejše in bolj zdrave plodove.

Pri bolj zanemarjenih in ostarelih drevesih, pa moramo opraviti temeljitejšo oživitveno rez. To moramo delati postopoma, najmanj dve ali tri leta, da potem vzgojimo rodni les, na katerem lahko zelo na hitro pridelamo bistveno večje količine sadja, kot pa če bi posadili nova drevesa.

Oživitvena rez
Oživitvena rez © Janez Ocepek

Pri sajenju novih sadnih dreves pa moramo paziti, da ne posadimo isto sadno vrsto na isto mesto, to je jablana za jablano, hruška za hruško. Kot podlaga za naše travniške sadovnjake se največ uporabljala sejanec. Če pa imamo željo imeti manjša drevesa, potem se lahko odločimo za srednje bujne podlage, kot je na primer MM 106. Ta drevesa bodo preje začela roditi, krajša je njihova življenjska doba, vendar pa rabijo manj prostora za svojo rast.

Ko smo se odločili za sadno vrsto, podlago in sorto, določili mesto kamor bomo posadili drevo, lahko pričnemo z izkopom sadilne jame. Seveda pa moramo že prej nabaviti sadike in ves drug material, ki ga bomo rabili pri sajenju.

Zavedati pa se moramo, da sadike vsake sadne vrste in sorte na želeni podlagi ne bomo dobili takrat, ko jo želimo posaditi, zato se je potrebno pravočasno pozanimati o ponudbi teh sadik v drevesnicah.

Veliko naših domačih in avtohtonih sort za katere imamo matična drevesa v Sloveniji se ne razmnožuje, ker preprosto ni povpraševanja po teh sortah. Če pa hočeš vzgojiti sadiko, za katero imaš matično drevo, ni pa je v redni proizvodnji, pa za to rabiš vsaj dve rastni sezoni. In tega se je torej potrebno zavedati tudi pri načrtovanju obnove naših kmečkih sadovnjakov.

Posvetimo torej našim sadovnjakom v prihodnjih mesecih svojo pozornost, jeseni bo naš trud nagrajen z odličnimi plodovi, ki nam bodo prinašali zdravje.

 


Janez Ocepek je svetovalec na KGZ Ljubljana. Na svoji kmetiji pa ima tudi drevesnico s starimi sortami sadja, priemrnimi za travniške sadovnjake.

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Martin Golob (photo: Rok Mihevc) Martin Golob (photo: Rok Mihevc)

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano ...

Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen) Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen)

Vatikan in koronavirus: Kako bo za veliko noč?

Pandemija koronavirusa močno kroji versko življenje po vsem svetu. O tem smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali z duhovnikom Sebastijanom Valentanom, ki je na doktorskem študiju ...

Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček) Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček)

Dr. Karel Gržan: Obvarujmo se pred pandemijo strahu!

»Ne bojte se!« je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. Z duhovnikom dr. Karlom Gržanom smo ob evangelijskem odlomku Jezus pomiri vihar (Mr 4,35-41) razmišljali, kako v časih ...