Priolov delišes
Pomladiti visokodebelne sadovnjake
| 02.01.2013, 12:48
Na večini kmetij v Sloveniji najdemo v sklopu ohišnice ali vrta posajenih vsaj nekaj sadnih dreves. Večinoma gre za t.i. travniške sadovnjake. Stoletja so ti sadovnjaki predstavljali pomembno vlogo pri oskrbi kmečkih družin s svežim in tudi suhim sadjem, pijačo in drugimi predelanimi sadnimi dobrotami, danes pa žal marsikje odhajajo v pozabo.
Nekateri med nami še imamo, drugi pa se le še spominjajo značilnih okusov naših domačih avtohtonih sort jabolk: Carjeviča, Rjave jesenske renete ali Navadnega kosmača, Cigana, Grafenštajnca, Dolenjske in Gorenjske voščenke, Lepocvetke, Harbertove, Landsberške in Baumanove renete, ter slovenskih sort Priolovega delišesa in Lonjona, pa hrušk Klopove, Maslenke ali Šalšpurgarce, Avranške ali Dobre Lojze. In seveda ne smemo pozabiti na češnje - svetlo rdeče hrustavke Napolenovke in temnordeče Hedelfinške in pa tudi slive Domače češplje.
Marsikdo se še spomni slastnih pečenih sladkih jabolk in kuhanih hrušk Zelenic. Naša naravna dediščina v Sloveniji je še sedaj zelo bogata z zelo različnimi vrstami in sortami sadja, ki pri nas raste in uspeva že več kot sto let.
Pravilno je, da si v naše travniške sadovnjake ali ohišnice posadimo tisto sadno drevo, ki bo nam izpolnilo naša pričakovanja glede uporabe, okusa, odpornosti na bolezni, skladiščne sposobnosti in vse drugo.
Pri izbiri vrst in sort za novo zasaditev v sadovnjaku pa seveda ne smemo pozabiti tudi novejših odpornejših sort, kot so: Mantet, Alkmene, Nela, Topaz, Relinda, Resista, Junijska lepotica, Konferans, Zimska dekanka, Concorde in druge.
Kako pa pristopati do obnove zelo starih dreves?
Kot lastniki kmetije, pa nikakor ne smemo pozabiti na naša že posajena obstoječa drevesa. Z manjšimi posegi pri obrezovanju, kot so odstranitev suhih vej, bohotivk in vej, ki preveč zasenčujejo notranjost krošnje drevesa, drevo oskrbimo, da nam bo lahko dajalo več in predvsem boljše, okusnejše in bolj zdrave plodove.
Pri bolj zanemarjenih in ostarelih drevesih, pa moramo opraviti temeljitejšo oživitveno rez. To moramo delati postopoma, najmanj dve ali tri leta, da potem vzgojimo rodni les, na katerem lahko zelo na hitro pridelamo bistveno večje količine sadja, kot pa če bi posadili nova drevesa.
Pri sajenju novih sadnih dreves pa moramo paziti, da ne posadimo isto sadno vrsto na isto mesto, to je jablana za jablano, hruška za hruško. Kot podlaga za naše travniške sadovnjake se največ uporabljala sejanec. Če pa imamo željo imeti manjša drevesa, potem se lahko odločimo za srednje bujne podlage, kot je na primer MM 106. Ta drevesa bodo preje začela roditi, krajša je njihova življenjska doba, vendar pa rabijo manj prostora za svojo rast.
Ko smo se odločili za sadno vrsto, podlago in sorto, določili mesto kamor bomo posadili drevo, lahko pričnemo z izkopom sadilne jame. Seveda pa moramo že prej nabaviti sadike in ves drug material, ki ga bomo rabili pri sajenju.
Zavedati pa se moramo, da sadike vsake sadne vrste in sorte na želeni podlagi ne bomo dobili takrat, ko jo želimo posaditi, zato se je potrebno pravočasno pozanimati o ponudbi teh sadik v drevesnicah.
Veliko naših domačih in avtohtonih sort za katere imamo matična drevesa v Sloveniji se ne razmnožuje, ker preprosto ni povpraševanja po teh sortah. Če pa hočeš vzgojiti sadiko, za katero imaš matično drevo, ni pa je v redni proizvodnji, pa za to rabiš vsaj dve rastni sezoni. In tega se je torej potrebno zavedati tudi pri načrtovanju obnove naših kmečkih sadovnjakov.
Posvetimo torej našim sadovnjakom v prihodnjih mesecih svojo pozornost, jeseni bo naš trud nagrajen z odličnimi plodovi, ki nam bodo prinašali zdravje.
Janez Ocepek je svetovalec na KGZ Ljubljana. Na svoji kmetiji pa ima tudi drevesnico s starimi sortami sadja, priemrnimi za travniške sadovnjake.
