Sveti oče počastil Brezmadežno v središču Rima
Svet | 08.12.2012, 18:22
Papež Benedikt XVI. je na praznik Brezmadežne obiskal Španski trg v Rimu, kjer stoji kip Brezmadežne. Tam ga je pričakala množica ljudi z rimskim županom na čelu ter mnogimi duhovniki, škofi in kardinali. Benedikt XVI. je ob prihodu izrazil veselje ob dejstvu, da se ob počastitvi Marije na njen praznik ob njenem kipu v italijanski prestolnici zberejo tako Rimljani kot tudi romarji in ostali obiskovalci ter da jih ob tem druži ista vera.
Sveti oče je nato preprosto spregovoril najprej o dejstvu, da je veliki trenutek, ko je Bog po angelu oznanil Mariji, da je izbrana za Odrešenikovo Mater, ovit v velik molk. Trenutek, ki je odločilen za rešenje sveta je ovit v veliki tišino in skritost, tako da nihče, razen Marije, ni vedel zanj. Nato je papež ugotavljal, da se tisto, kar je resnično veliko, dogaja v tišini. Aktivizem nas dela nesposobne, da bi se ustavili v tišini in prisluhnili Bogu, ki govori v diskretnosti. Benedikt XVI. je prepričan, da je Marija na dan oznanjenja gotovo bila v tihoti, zbrana za poslušanje Boga. Njen odnos do Boga je svoboden od vsake sence sebičnosti in njeno malo človeško srce je popolnoma usmerjeno v veliko Božje Srce. Ko prihajamo pred Marijo, s tem potrjujemo, da Božjega glasu ne prepoznavamo v ropotu, temveč v tišini in ne, če smo na površju, temveč kadar smo v globini.
Druga misel, ki jo je poudaril sveti oče je, da nam Brezmadežna pravi, da odrešenje ni delo človeka, temveč prihaja k nam po milosti, da je izraz Božje ljubezen v njeni lepoti in čistosti. Tako se je Bog razodel in se je v polnosti dovršila v Jezusu Kristusu. Spominja nas prvenstva Boga v našem življenju in v zgodovini človeštva. Božja milost je močnejša od zla na svetu. Njegova ljubezen je najboljše zdravilo proti vsem omamam, ki vodijo človeka na stranpot. Marija nam po papeževem prepričanju govori, da četudi je človek globoko padel, ni nikoli tako nizko, da bi ga Bog ne mogel doseči, On je vedno večji od našega srca. Bog zmore človekovo življenje naredi polno smisla tudi, ko se nahaja v najtežjem položaju.
Sveti oče je kot tretjo misel želel poudariti, da nam Brezmadežna govori o veselju, ki ga uživa srce, ki je svobodno od greha. Milost namreč prinaša pravo veselje, ki je v globini človekovega srca in mu ga stvari ne morejo dati. Krščanstvo je v bistvu evangelij, je vesela novica. Nekateri menijo da je krščanstvo ovira za veselje, ker vidijo v njem skupek prepovedi. Res, da prinaša razne odpovedi, ker je v človeku korenina sebičnosti. Glasu egoizma se je gotovo treba naučiti reči „ne“ in se vzgajati za veliki „da“ Božji ljubezni. Marijino veselje izvira iz Jezusove navzočnosti v njenem življenju. Bila je z njim od rojstva pa vse do Kalvarije in vstajenja. Jezus je veselje Marije, Cerkve in tudi vseh nas, je dejal sveti oče.
Svoj priložnostni nagovor je sklenil s prošnjo k Mariji, naj nas v tem adventnem času nauči poslušati Boga, ki govori v tišini, da sprejmemo milost, ki nas osvobaja od zla in da naj se v nas naseli veselje.
