Predsednik vlade Janez Janša
Janša: Kar predlagamo, je vrnitev države ljudem
Slovenija
V Pogovoru o smo se s predsednikom vlade RS Janezom Janšo pogovarjali o pobudi SDS za deblokado političnega sistema. Ponovil je, da je stranka pripravljena na predčasne volitve, a le pod pogojem, da se poenotijo s strankami glede reform, ki so nujne za našo državo. V pogovoru nismo mogli mimo protestov, premier jih obsoja in dodaja, da z njimi ne prihajamo do rešitev, da pa so pot do rešitev prav njihovi predlogi, s katerimi bi lahko zamenjali župana, svetnike, tudi poslance. V prvem delu pogovora pa je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak predstavil včeraj sprejeto pokojninsko reformo.
Predsednik vlade Janša je najprej komentiral sprejem pokojninske reforme v državnem zboru. Meni, da če bi bila ta sprejeta pod drugo vlado, „bi slava gorela do neba“. Po besedah premiera je to korak, ki strukturno spreminja naše javne finance, z njim pa Slovenija daje močan pozitiven signal Evropski uniji. „Zagotavlja, da bodo tisti, ki že prejemajo pokojnine, te pokojnine obdržali in bodo stabilne ter se ne bodo zmanjševale, kot se je to dogajalo v zadnjih letih, tistim pa, ki delajo in pričakujejo, da bodo enkrat upokojenci, pa ta sprememba res zagotavlja nekoliko daljšo delovno dobo, hkrati pa tudi večjo pokojnino.“
V nadaljevanju se je premier ustavil pri zadnjih protestih v Mariboru. Poudaril je, da se je včeraj pogovarjal z mariborskim županom Francem Kanglerjem, ki naj bi v prihodnjih dneh sprejel razumno odločitev, da pa ne vidi razloga, zakaj bi ga on pozval k odstopu, saj ni Mariborčan, prav tako pa je njegova stranka imela na dvojih zadnjih volitvah v Mariboru svojega županskega kandidata. „Ne zagovarjam nikogar, ampak po informacijah, ki so javno dostopne, imamo v Ljubljani mnogo hujši primer župana, kar se tiče javno - zasebnega partnerstva. S poudarkom na zasebnem delu tega partnerstva je ljubljanski župan preložil po mojem vsaj stokrat več milijonov kot mariborski, pa njega nihče ne poziva k odstopu, niti noben medij me ne vpraša, če bom ljubljanskega župana pozval k odstopu. Tudi protikorupcijska komisija je bila v primeru mariborskega župana izjemno hitra, v primeru ljubljanskega župana pa že šest let ne vedo, kaj je prav in kaj narobe.“ Ob tem je opozoril na dvojna merila. Dejal je, da Kanglerja tisti, ki so ga prej podprli, danes pozivajo, naj odstopi. „Ko bo se prah polegel, se bo tudi županovanje gospoda Kanglerja bolj objektivno ocenilo. Videlo se bo, kaj je naredil dobrega in kaj slabega, in tudi njemu je potrebno dati možnost, da se brani pred obtožbami, ne pa da se poziva k linču in požigu njegove hiše, napadu na njegovo družino, da se ustrahuje njegovega otroka in ženo, kar se mu dogaja v zadnjih dneh. Proti temu danes nihče ne protestira,“ je bil oster premier, ki je ob tem spomnil na lansko grožnjo ljubljanskemu županu. Takrat je bil „cel kraval po medijih, policijska zaščita in podobno, v primeru mariborskega župana pa je stvar popolnoma drugačna. Dvojna merila niso nikjer dobra.“
Glede enajstih predlogov, ki jih je SDS predstavila včeraj, je premier dodal, da želijo z njimi odgovoriti tudi na besede protestnikov, ki poudarjajo „vrnite nam državo“. „Predlogi gredo prav v smeri odgovora na to pripombo, na ta del protesta. To, kar mi predlagamo, je vrnitev države ljudem oziroma vrnitev ustavnega načela, da ima oblast ljudstvo, v zakonodajo,“ meni Janša. Po njegovih besedah je to sicer zapisano v ustavi, a je ogromno blokad, tudi pri izvolitvi zakonodajne oblasti, ki potem voli sodno in izvršno oblast. „Tukaj imamo zelo izkrivljen, krivičen in tudi nepregleden, težko razumljiv volilni sistem, ko ljudje mislijo, da glasujejo za posameznika, v resnici pa glasujejo za stranko in potem dobite v državni zbor poslance, ki so dobili deset tisoč glasov in poslance, ki so dobili 400 glasov, po ustavi pa smo potem vsi enaki predstavniki ljudstva.“ Janša v predlogu tudi omenja širitev koalicije in celo predčasne volitve, če bi jih opozicija želela. „V SDS nimamo s tem nobenih težav, vemo pa, da same volitve po tem istem sistemu lahko dajejo natančno enak rezultat, kot ga imamo zdaj, država pa izgubi še nekaj mesecev ali pa pol leta zelo dragocenega časa,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče še povedal Janša.
Vizjak: Že sam način dela je omogočil na koncu tako široko podporo
„Iz preteklosti smo se nekaj naučili, in sicer to, da je tako pomembne projekte potrebno kar se da široko uskladiti, tako s socialnimi partnerji kot drugimi zainteresiranimi skupinami in seveda tudi z opozicijo, da ne govorim o koaliciji,“ je povedal Vizjak. Dodal je, da so že v začetku, ko so s projektom začeli, k sodelovanju povabili vse, tako socialne partnerje kot opozicijo. „Že sam način dela je omogočil široko podporo. Bil sem je vesel, kajti to je dobra popotnica za uveljavitev teh rešitev, hkrati pa tudi izjemno pomembno sporočilo slovenski javnosti v teh nezavidljivih časih protestov. Politika se je tudi o pomembnih vprašanjih, kot kaže, sposobna poenotiti, skupno nastopiti in to sporočilo je več kot dobrodošlo.“
Na vprašanje, katere so bistvene novosti pokojninske reforme, pa je Vizjak dejal: „Zakon stopi v veljavo s 1.1.2013, seveda pa uvaja prehodna obdobja, za moške do leta 2015, za ženske do leta 2019. Kaj je bistveno? Najbolj bistveno sporočilo te pokojninske reforme je, da želimo, da ljudje tudi zaradi daljšanja življenjske dobe delajo nekoliko dlje in da zato dobijo tudi dostojno oziroma višjo pokojnino. V Sloveniji imamo pojav, da imamo relativno blage upokojitvene pogoje.“
Vizjak je še dodal, da bo z novo pokojninsko reformo samo v prihodnjem letu v blagajno priteklo približno 100 milijonov evrov in da bo na dolgi rok teh prihodkov še več, predvsem iz naslova zaostritve upokojitvenih pogojev. Prav tako je vesel, da se bo z njo stabilizira pokojninska blagajna. „Eden izmed temeljnih ciljev te pokojninske reforme je tudi stabilizacija finančne situacije v pokojninski blagajni in nenazadnje tudi vpliv na proračun. Zavedati se moramo, da gre milijardo 400 milijonov evrov denarja vsako leto za zapolnitev vrzeli v pokojninski blagajni. Če zelo poenostavimo, gre približno ena tretjina denarja za pokojnine iz proračuna. To seveda pomeni, da je proračun zelo obremenjen,“ je povedal Vizjak.
