Novi in stari predsednik Borut Pahor in Danilo Türk
Na čelu države doslej trije predsedniki republike
Slovenija
Borut Pahor bo najmlajši predsednik države doslej. Na petih predsedniških volitvah je prepričljivo zmagal in bo tako četrti predsednik v zgodovini samostojne države. Tokratne volitve je zaznamovala rekordno nizka volilna udeležba pa tudi rekordno majhno število kandidatov.
Na čelu države so bili doslej trije predsedniki. Dva mandata je bil predsednik države Milan Kučan, ki je bil izvoljen leta 1992 in leta 1997. Leta 2002 ga je nasledil Janez Drnovšek, leta 2007 pa je bil izvoljen Danilo Türk.
Medtem ko so bili na tokratnih volitvah le trije kandidati za predsedniško funkcijo, pa so se dosedanji predsedniki države morali na volitvah spopasti s šestimi do osmimi tekmeci. Največ pretendentov za predsedniški stolček je bilo na predsedniških volitvah leta 2002, in sicer devet. Na prvih predsedniških volitvah leta 1992 je bilo kandidatov osem, prav tako tudi leta 1997. Sedem pa se jih je za predsedniški položaj potegovalo na zadnjih volitvah leta 2007.
Na dosedanjih volitvah je bil predsednik države dvakrat izvoljen v prvem krogu, dvakrat pa je bil potreben še drugi krog, saj v prvem glasovanju nihče izmed kandidatov ni dobil zadostne podpore
V prvem krogu je dvakrat zmagal Milan Kučan, ki je leta 1992 osvojil 63,93 odstotka glasov in tako v prvem krogu dobil več glasov volivcev kot vsi ostali kandidati skupaj. Poleg Kučana je tedaj še največ glasov, dobrih 20 odstotkov dobil Ivan Bizjak, ostali kandidati so prejeli precej manj glasov.
Kučan je s protikandidati v prvem krogu "opravil" tudi leta 1997, ko mu je podporo namenilo 55,54 odstotka volivcev. Na teh volitvah se mu je še najbolj približal Janez Podobnik z 18-odstotno podporo, ostali kandidati pa so dobili precej manjšo podporo.
Na volitvah 2002 in 2007 pa nobenemu izmed kandidatov v prvem krogu ni uspelo prepričati zadostnega odstotka volivcev
Leta 2002 je Janez Drnovšek v prvem krogu volitev prejel 44,39 odstotka glasov in se z Barbaro Brezigar, ki je prepričala 30,80 odstotka volivcev, uvrstil v drugi krog. V drugem krogu so nato volivci Drnovšku namenili 56,53-odstotno podporo, s čimer je bil izvoljen za drugega predsednika države.
Tudi na zadnjih predsedniških volitvah leta 2007 je bil potreben drugi krog. V prvem krogu je namreč največ glasov prejel Lojze Peterle, in sicer 28,73 odstotka. V drugi krog se je z njim uvrstil Danilo Türk s 24,47-odstotno podporo. Rezultat prvega kroga je bil sicer tesen, saj se je Mitja Gaspari uvrstil na tretje mesto s 24,09-odstotno podporo. V drugem krogu je nato slavil Türk, ki ga je podprlo 68,03 odstotka volivcev.
Udeležba volivk in volivcev na predsedniških volitvah je praktično z vsakimi volitvami nižja
Daleč najvišjo udeležbo so zabeležili na prvih volitvah predsednika države leta 1992, saj se jih je udeležilo kar 81,89 odstotka volivcev. Na naslednjih volitvah leta 1997 je bila udeležba že precej nižja, in sicer 68,29-odstotna.
Nekoliko višjo udeležbo so zabeležili v prvem krogu predsedniških volitev leta 2002, in sicer se je glasovanja udeležilo 72,07 odstotka volivcev, a je v drugem krogu udeležba padla na 65,39 odstotka volilnih upravičencev. Najmanj volivcev do letošnjih volitev se je udeležilo predsedniških volitev leta 2007. V prvem krogu je bila udeležba 57,67-odstotna, v drugem pa nekoliko višja, 58,46-odstotna.
