Finančni ministri evrske skupine le sklenili dogovor glede Grčije
Svet |
Grčija bo, kot kaže, le prejela naslednji obrok posojila znotraj že dogovorjene pomoči. Finančni ministri članic evrske skupine so se namreč sinoči po dvanajsturnih pogajanjih uspeli dogovoriti glede prezadolžene države. Obeta se ji tudi nadaljnja pomoč v obliki niza ukrepov za zagotovitev vzdržnosti dolga, ki ga bo treba do leta 2022 spraviti občutno pod 110 odstotkov bruto domačega proizvoda. A pred uradno potrditvijo dogovora morajo notranje postopke izpeljati članice območja s skupno valuto.
Z zasedanja je prvi odšel predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. "Zelo pozdravljam odločitve, ki so jih sprejeli finančni ministri. Zagotovo bodo zmanjšale negotovost ter okrepile zaupanje v Evropo in Grčijo," je dejal. Političnega dogovora o sprostitvi naslednjega obroka posojila prezadolženi državi, ki je zahteval veliko naporov, je vesel tudi vodja evroskupine Jean-Claude Juncker. "Ne gre samo za denar, to je obljuba boljše prihodnosti za Grčijo in območje evra kot celoto," je poudaril.
Nadaljnje dodeljevanje pomoči Grčiji bodo spremljali še strožji pogoji kot do zdaj. Država bo morala sprejeti nove instrumente za krepitev izvajanja varčevalnih ukrepov in reform. "Grška vlada že pripravlja zelo zanesljiva orodja, ki bodo v prihodnje preprečila morebitne zdrse," je še pojasnil Juncker. Članice območja evra bodo zdaj zagnale notranje postopke za odobritev naslednjega obroka posojil iz začasnega kriznega mehanizma za stabilnost evra, ki znaša nekaj manj kot 44 milijard. Dobrih 34 milijard bo Grčija prejela prihodnji mesec, ostalo v tako imenovanih podobrokih v prvem četrtletju novega leta. Evroskupina pričakuje, da bo lahko o vsem tem uradno odločila 13. decembra. Do takrat naj bi bil med drugim opravljen pregled izida operacije, v kateri naj bi Grčija po ugodni ceni odkupila del svojega dolga.
Za evroskupino operacija odkupa dolga ni pogoj za izplačilo obroka, a prva dama mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je bila bolj ostra. "Odboru sklada bom sprostitev našega dela obroka priporočila, ko bo končana omenjena operacija odkupa dolga," je povedala.
Članice območja evra so se zavezale k nekaterim ukrepom, s katerimi naj bi pripomogle k temu, da se bo grški dolg leta 2016 znižal na 175, leta 2020 na 124 in leta 2022 pod 110 odstotkov BDP-ja. Med njimi so: znižanje obrestnih mer na posojila, podaljšanje ročnosti posojil in odlog plačila obresti na posojila. Ključno je tudi to, da so se finančni ministri evroskupine zavezali k nadaljnji pomoči, če bo ta potrebna.
V Grčijo so z odločitvijo evroskupine zadovoljni. Po besedah premierja Antonisa Samarasa se je država zbudila v nov dan.
