Benedikt XVI.: Vera nam omogoča pristno védenje o Bogu, ki vljučuje celotno človeško osebo

Cerkev po svetu 21. 11. 2012, 20:15

Papež Benedikt XVI. je pri današnji avdienci nadaljeval z nizom katehez v letu vere. Več tisoč zbranih je spodbudil k razmisleku na kakšen način razumemo vero razumemo kot srečanje s sijajem Božje resnice. Po njegovih besedah preko nje prihajamo do pravega spoznanja o Bogu in sebi.

„Vera vodi v odkrivanje tega, da srečanje z Bogom daje vrednost, izpopolnjuje in povišuje tisto, kar je v človeku dobrega in lepega. Medtem ko se Bog razodeva in se pušča spoznati, človek spoznava, kdo je Bog, in s tem, ko spozna njega, odkrije samega sebe, lasten izvor in lastno usodo, veličino in dostojanstvo človeškega življenja.“ Tako je papež Benedikt XVI. nagovoril vernike, ki so se danes dopoldne zbrali v Avli Pavla VI. pri splošni avdienci in prisluhnili nadaljevanju katehez, ki jih sveti oče pripravlja v letu vere.

Vera omogoča pristno védenje o Bogu

Danes je v ospredje postavil razumnost vere v Boga. Kot je dejal, nam vera omogoča pristno védenje o Bogu, ki vključuje celotno človeško osebo. To je védenje, znanje, ki življenju daje nov okus. Vera se izraža v darovanju sebe drugim, v bratstvu, ki nas dela solidarne, zmožne ljubiti in premagovati samoto. To poznavanje Boga preko vere zato ni samo intelektualno, ampak življenjsko. Gre za poznavanje Boga, ki je Ljubezen. Božja ljubezen namreč pomaga, da vidimo, odpira oči in omogoča spoznanje o celotni stvarnosti, onkraj ozkih pogledov individualizma in subjektivizma. „Spoznanje Boga je zatorej izkušnja vere ter nakazuje istočasno intelektualno in moralno pot: ko se nas v globini dotakne prisotnost Jezusovega Duha, presežemo obzorja naših egoizmov in se odpremo za resnične vrednote življenja,“ je zatrdil papež.

Um in vera si nista nasprotna, ampak sta pogoj za spoznanje smisla

Nadaljeval je, da Bog ni absurdnost, ampak je skrivnost. In skrivnost ni iracionalna, ampak je preobilje smisla, pomena in resnice. Če razum gleda v skrivnost, vidi temo, in to ne zato, ker v skrivnosti ne bi bilo svetlobe, ampak ker je je preveč. Če človek gleda naravnost v sonce, vidi samo temo, a to ne pomeni, da sonce ni svetlo. Vera pa nam omogoča, da lahko gledamo v sonce Boga, saj prejema vso svetlobo Božje skrivnosti in tako priznava veliki čudež: „Bog se je približal človeku in se ponudil njegovemu spoznanju, privolil je v meje njegovega razuma,“ je dejal papež. „Bog s svojo milostjo razsvetljuje razum, odpira nova obzorja, neizmerna in neskončna.“ Zato vera predstavlja spodbudo k nenehnemu iskanju; nikoli se ne ustavi in se nikoli ne poteši z odkritjem resnice in stvarnosti. Predsodek nekaterih modernih mislecev, ki trdijo, da verske dogme blokirajo človeški razum, je napačen, je poudaril Benedikt XVI. Res je ravno nasprotno, kot so to dokazali mnogi veliki učitelji katoliškega izročila: sv. Avguštin, sv. Anzelm in sv. Tomaž Akvinski. Um in vera pred božjim razodetjem si nista tuja ali nasprotna, ampak sta oba pogoja za spoznanje smisla, usvojitev pristnega sporočila in približanje k pragu skrivnosti.

Katoliška vera je torej racionana

Katoliška vera je torej razumna, racionalna in vnaša zaupanje tudi v človeški razum. Razum namreč lahko z gotovostjo spozna obstoj Boga preko stvarjenja, medtem ko samo vera lahko z lahkoto, absolutno gotovostjo in brez napake spozna resnice, ki govorijo o Bogu. Spoznanje vere ni v nasprotju z razumom. V nezaustavljivi želji po resnici, je samo harmoničen odnos med vero in razumom prava pot, ki vodi k Bogu in v samoizpolnitev sebe. Ta nauk je po papeževih besedah mogoče najti tudi v Novi zavezi, pri čemer je izpostavil predvsem sv. Pavla.

Odnos med znanostjo in vero - vedno za dobro človeka

Na rodovitni povezavi med spoznanjem in verovanjem, je utemeljen tudi odnos med znanostjo in vero, je nadaljeval papež. Znanstveno raziskovanje vodi v vedno novo poznavanje resnice o človeku in kozmosu. Resnično dobro človeštva, ki je sprejemljivo v veri, odpira obzorje, v katerem mora potekati njegova pot odkrivanja. Zato je treba spodbujati raziskave, ki so v službi življenja in se nanašajo na premagovanje bolezni, je zatrdil papež. Prav tako so pomembne raziskave, namenjene odkrivanju skrivnosti našega planeta in vesolja, v zavedanju, da je človek vrhunec stvarstva, ne zato, da bi ga uničeval, ampak da bi ga varoval in naredil prijetnega za življenje. Na ta način zares živeta vera ne vstopa v konflikt z znanostjo, ampak z njo sodeluje; ponuja osnovne kriterije, ki pospešujejo dobro za vse, in zahteva odpoved tistim, ki se s tem, da zavračajo izvirni Božji načrt, lahko obrnejo proti človeku. Tudi za to je verovanje razumno: če je znanost dragocen zaveznik vere za razumevaje Božjega načrta o vesolju, vera omogoča znanstvenemu napredku, da se uresničuje vedno za dobro človeka in resnico o njem ter ostaja zvest temu načrtu.

Samo Bog lahko da resnično spoznanje

Za človeka je torej odločilnega pomena, da se odpre za vero in spozna Boga in njegov odrešenjski načrt po Jezusu Kristusu, je poudaril Benedikt XVI. Kot piše v Katekizmu katoliške Cerkve: „Božja resnica je božja modrost, ki obvladuje celotni red stvarstva in vodenje sveta. Samo Bog, ki je sam ustvaril nebo in zemljo, more dati resnično spoznanje o vsakem ustvarjenem bitju v njegovem odnosu do Boga“ (KKC, št. 216). Zaupajmo torej, je sklenil katehezo sveti oče, da bo naše prizadevanje za evangelizacijo evangeliju ponovno dalo središčno mesto v življenju mnogih moških in žensk našega časa. „Molimo, da bi vsi v Kristusu ponovno našli smisel življenja in temelj resnične svobode: brez Boga namreč človek pogubi samega sebe,“ je še povabil Benedikt XVI.

Vir: Radio Vatikan