Blažena benediktinska opatinja Maria Luisa Prosperi: Vera, ki dviguje do vrhov Božjih skrivnosti
Svet | 11.11.2012, 15:32
V soboto je bila v italijanskem mestu Spoleto za blaženo razglašena benediktinka Maria Luisa Prosperi.
Bila je opatinja samostana sv. Lucije v Treviju. Živela je med leti 1799 in 1847, njeno pravo ime pa je bilo Gertrude. Otroštvo je preživela v premožni družini. Prag samostana sv. Lucije je prestopila 4. maja leta 1820. V njem je bilo takrat okoli 30 sester. Maria Luisa je bila 1. oktobra 1837 zaradi zglednega življenja izvoljena za opatinjo, kasneje pa je bila ponovno izvoljena še štirikrat. Tako je na tem mestu ostala vse do svoje smrti.
Kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je na včerajšnji slovesnosti zastopal papeža Benedikta XVI., je v pogovoru za Radio Vatikan spomnil, da gre že za drugo znano benediktinsko opatinjo. Poleg blažene Marie Luise Prosperi je papež nedavno za cerkveno učiteljico razglasil sveto Hildegardo iz Bingna. Seveda pa sta njuni poti različni. A morda je dejstvo, da se razglasitvi časovno ujemata, znamenje Božje previdnosti, ki opozarja, kako neprecenljiv je prispevek benediktinske družine za kulturo in svetost Cerkve. Opozarja pa tudi na duhovno bližino svetega očeta in benediktinske karizme.
"Mati Maria Luisa je bila ženska, ki je bila zaljubljena v Boga." Bila je zgledna opatinja, vneta častilka evharistije in odrešenjske skrivnosti križa. Po besedah kardinala Amata je ena izmed prič potrdila, da je bila posvečena oseba, v katero je radodarna Božja roka položila vse tiste prednosti, darove in posebne milosti, ki se običajno najdejo pri svetnikih. "Vera je bila tisto, ki jo je kot jadro, katerega napenja dih Svetega Duha, vodila na odprto v čiste vode Božje ljubezni." Njena vera je bila neomajna, trdna in brezmejna. Dvigovala jo je vse do vrhov Božjih skrivnosti. Kot je dejal Amato se je zdelo, da je blažena Maria Luisa na svoje oči videla, kar mi verjamemo zaradi vere.
Ob veličini njene vere, ljubezni in ponižnosti, lahko izkusimo občutek izgubljenosti. Naša vera se zdi majhna, boječa, povprečna in tako pričevanje nove blažene deluje celo pretirano. "A pozabljamo, da vera, ki je goreča želja po Bogu, ne more nikoli biti pretirana. Kot ne more biti pretirana Božja ljubezen do nas." Zgled blažene Marie Luise nas tako spominja, je zaključil kardinal Amato, da tudi danes Cerkev in družba potrebujeta "krščene, duhovnike in posvečene osebe, ki so sveti, vedri, veseli in katerih vera je prekipevajoča".
Vir: Radio Vatikan
