Od petka do petka: 16. - 23. november 2012

| 25.11.2012, 05:50 Matjaž Merljak

47. teden v letu 2012 je poleg začetka praznovanja polnoletnosti Radia Ognjišče, zaznamoval še teden zaporov, prva vložena interpelacija, seveda pa tudi zaostrovanje v zadnji rudni predsedniške tekme. Veliko prahu pa so dvignili tudi Balkanski bojevniki.

PREDSEDNIŠKE VOLITVE

Predsedniška tekma v sklepni fazi

Pred nami je zadnji teden volilne kampanje pred drugim krogom predsedniških volitev. Medtem, ko je prvi teden minil mirno, je bil drugi teden veliko bolj pester, saj je vanj s posebnim pismom vstopil tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. Ta je prvo uvrščenega po prvem krogu Boruta Pahorja pozval, da naj pove, kdo so strici iz ozadja, o tem je svojega protikandidata na soočenju na Televiziji Slovenija spraševal tudi aktualni predsednik Danilo Türk, ki mu ankete pred volitvami napovedujejo poraz. Pahor mu je odvrnil, da jih ne želi razkriti, ne zato ker ni pogumen, ampak ker ni neumen.

Pahor je poudaril, da bi padec vlade Janeza Janše pomenil veliko tveganje, posledice bi bile po njegovem nepredvidljive posledice. „Dopuščanje možnosti, da je pravzaprav vseeno, ali vlada ostane, je napačno.“ Pahor zdajšnje vlade ne podpira, a dobre alternative zanjo ne vidi.

Türk je dejal, da mora biti jasno dejstvo, da na načelni ravni nobena vlada ni nedotakljiva. V tem trenutku ne vidi razlogov za menjavo, vendar ne more izključiti možnosti, da do tega ne bo prišlo v prihodnjih mesecih. „Če je kritika vlade in opozarjanje na njeno zamenljivost tisto, kar lahko vpliva na stvari, potem mora predsednik to početi.“

Kandidata sta odgovarjala tudi na vprašanja, povezana s pismom nekdanjega predsednika države Milana Kučana, namenjenega Pahorju. Ta je dejal, da ima nekdanji predsednik pravico povedati svoje stališče, nanj se je sam tudi odzval. Obenem je opozoril, da s pojasnjevanjem, kdo so strici iz ozadja, ne želi povzročati prepirov in razkolov. „Vplivne skupine seveda obstajajo in njihovo delovanje je legitimno.“

Pahor je še pojasnil, da naj bi nekatere takšne skupine želele opraviti zamenjavo v vrhu njegove vlade, pri tem so upale, da ne bo prišlo do rekonstrukcije vlade. Türk ga je pozval, naj imenuje člane teh vplivnih omrežij, saj bi po njegovem le tako lahko preprečili nenehno iskanje teorij zarot. „Kadar se takšne insinuacije pojavijo, jih je treba kategorično zavrniti. V nasprotnem primeru ta vaša ponavljajoča se trditev o prevzemanju odgovornosti ne zveni iskreno.“

Pahor in Türk imata različne poglede tudi o trenutno aktualni in pereči temi izginulih podpisov. Pahor želi počakati do izsledkov preiskav. Povedal je še, da kot nekdanji predsednik državnega zbora ve, da so postopki znotraj parlamenta prepovršno regulirani. Türk medtem meni, da bi bilo prav, da odstopi notranji minister. Prepričan je, da je globina nezaupanja, ki se je sprožila z zgodbami glede podpisov takšna, da bi moral Vinko Gorenak prevzeti objektivno odgovornost.

Vse bolj se potrjujejo navedbe, da prihaja pred drugim krogom do spopada med staro in novo levico. Eden od dokazov, da gre stari levici nekoliko za nohte in da ji izvolitev Boruta Pahorja nikakor ne diši, s pismom Borutu Pahorju po mnenju Jožeta Možine dokazuje prav Milan Kučan. „Res je, da gre starim komunističnim silam zelo za nohte, saj so poslali svojega že upokojenega poveljnika v bitko. Gotovo bo tej sledila še nekatera druga, v kontekstu tega, kar bo v naslednjih soočenjih in na tiskovni konferencah govoril sedanji predsednik Türk. Res smešno pa je to, da strici iz ozadja Pahorja sprašujejo, kdo so strici iz ozadja? Res zabavno.“

POLITIKA

Vložena prva interpelacija v vladi Janeza Janše

Pozitivna Slovenija je v minulem tednu v državni zbor vložila interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka. Stanka mu očita odgovornost za izginule podpise pod pobudo za referendum o zakonu za sanacijo bančnega sistema. Glede podpore interpelaciji je vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer ponovil: „Verjamem, da vsak poslanec, ne glede na to, ali je iz vrst opozicije ali koalicije, sam pri sebi s svojo vestjo razčisti in ve, kje so meje, kjer deluje še v mejah politike in koalicije in kdaj deluje interesu države in demokracije.“

Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je že pripravil odgovor na interpelacijo, ki so jo zoper njega vložili poslanci PS. Ob tem z začudenjem ugotavlja, da izgubljeni podpisi pod referendumsko pobudo za referendum o slabi banki kljub drugačnim napovedim niso glavni očitek v interpelaciji. Odgovor na interpelacijo je vlada podprla.

Kljub temu začetek zbiranja podpisov

Ne glede na vloženo interpelacijo, pa je v ponedeljek stekel 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za referendum o slabi banki. Svoje podpise so na ljubljanski upravni enoti že oddali vodilni v Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikat kemikov se o zakonu ne bo več pogajal s finančnim ministrstvom, ker meni, da je potreben nov zakon glede sanacije bank. Koalicijske poslanske skupine pa so na ustavno sodišče vložile presojo referendumske zahteve o slabi banki. Predlagajo sklep, da ustavno sodišče presodi, ali bi z odločitvijo uveljavitve zakona o slabi banki ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Do odločitve ustavnega sodišča se bo tako prekinilo zbiranje podpisov.

Na demonstracijah proti vlade po oceni organizatorjev 30.000 ljudi po oceni ministrstva za notranje zadeve pa le 10.000

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so prejšnjo soboto potekale demonstracije, uperjene proti načinu reševanja krize. Po navedbah organizatorjev se jih je udeležilo okoli 30.000 ljudi, medtem ko je ministrstvo za notranje zadeve, ki zajema tudi policijo, sporočilo, da jih je bilo po njihovi oceni le 10.000. Demonstracije so sicer minile brez incidentov, na njej pa so protestniki od vlade zahtevali, naj z varčevanjem ne ruši socialne države. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je ob tem dejal, da demonstracije jemljejo kot opozorilo, kot stališča zlasti sindikatov v zvezi z dogajanjem v Sloveniji in drugje. A demonstracije niso pot k rešitvi, pot k rešitvi sta pogovor in dogovor.

Balkanski bojevnik - tresla se je gora, rodila se je miš

Medtem, ko smo v torek lahko spremljali razsodbo v primeru nekdanjega hrvaškega premiera Iva Snaderja, ki ga je sodišče zaradi korupcije obsodilo na deset let zapora, smo pričakovali, da bo podoben epilog tudi v zadevi Balkanski bojevnik. A ni bilo tako, od 17 obtoženih je senat ljubljanskega okrožnega sodišča za krive spoznal samo štiri - Anesa Selmana, Marka Bubliča, Sandro Udrih in Dejana Zupana. Očitajo jim neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili ter hudodelsko združevanje v Italiji. Ostale je senat oprostil, med njimi tudi prvoobtoženega Dragana Tošića. Kljub štirim obsodilnim sodbam je sodišče obenem odpravilo vse pripore. Predsednik senata Gorazd Fabjančič je pojasnil, da je sodišče to dolžno storiti, saj tožilstvo v končni besedi podaljšanja pripora ni predlagalo. Tožilka Blanka Žgajnar pa je poudarila, da je podaljšanje pripora predlagala že ob vložitvi obtožnice. Obsojeni in oproščeni po razglasitvi sodbe niso dajali izjav, nekaj izjav so dali le njihovi zagovorniki. Zagovornik prvoobtoženega Dragana Tošića Luka Zajc je ocenil, da zmagovalka v dosedanjem postopku ni obramba, niti niso zmagovalci obdolženci, ampak je zmagovalka pravna država. Minister za pravosodje Senko Pličanič pa je dejal, da je zadeva Balkanski bojevnik lahko eden od primerov, ki nakazuje, da slovenska sodišča niso dovolj učinkovita. Dodal je še, da bi moralo o zakonitosti dokazov v zadevi Balkanski bojevnik odločiti prej.

Spomnimo, da so obtoženi v istem primeru in z istimi dokazi bili v Italiji spoznani za krive, v Sloveniji pa so nekatere dokaze, češ, da niso bili pridobljeni zakonito, izločili.

Slovenske banke v rdečih številkah

Slovenske banke so v devetih mesecih ustvarile 117,4 milijona evrov izgube po obdavčitvi, kar je 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Izguba je še naprej posledica oblikovanja visokih oslabitev in rezervacij. Te so bile v devetih mesecih s 732,4 milijona evrov za petino višje kot v enakem obdobju lani.

Bo Slovenija vrnila 10 milijonov evrov za Elan?

Potem, ko je Evropska komisija odločila, da mora Slovenija vrniti 10 milijonov evrov državne pomoči iz dokapitalizacije Elana leta 2008, je naša država jasna, da se bo na odločitev pritožila. Vlada bo namreč na Splošno sodišče v Luxembourgu vložila tožbo zoper odločbo Evropske komisije, po kateri bi moral Elan vrniti 10 milijonov evrov državne pomoči iz naslova dokapitalizacije leta 2008. Ker pa vložitev tožbe ne zadrži izterjave neupravičene državne pomoči, Slovenija predlaga tudi zadržanje sklepa komisije.

Falcon končno v nebo

Famozno letalo falcon bo 1. januarja 2013 postalo del flote Slovenske vojske in bo preregistrirano v vojaško plovilo. Kot je povedal minister za obrambo Aleš Hojs bodo letalo uvrstili v Natov program ATARES, kjer ima Slovenska vojska že nekaj svojih helikopterjev.

Pregrešno drago letalo, ki ga je Slovenija kupila pod vlado Antona Ropa, se bo še vedno lahko uporabljalo v državne namene.

Nikodemovi večeri 2012 tudi letos z bogatim sporočilom

V Ljubljani so se s predavanjem Bože Rustje, Aleša Maverja in Davida Sipoša sklenili letošnji Nikodemovi večeri. Potekali so pod skupnim naslovom: „Na razpotju“. Prvi teden je zaznamovalo tudi predavanje ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa o odrivanju Cerkve iz javnosti. Dejal je, da je sekularizacija spremljajoči pojav sodobnih sprememb in opozoril, da mnogi poudarjajo, da je treba „vernost izključiti iz javnega življenja, češ da je to sovražna ideologija. Podobno izkušnjo imamo tudi pri nas, ko mnogi zagovarjajo, da religioznost in verski motivi ne smejo biti v javnosti, ampak morajo biti potisnjeni v strogo zasebnost.“ V tem tednu pa sta o denarju in Cerkvi govorila moralni teolog Ivan Štuhec in finančnik France Arhar.

Iz tedna zaporov v teden Karitas

Včeraj pa se je končal mednarodni teden zaporov, ki je letos potekal pod geslom Na poti življenja. Namen tedna zaporov, je bila molitev, konkretna podpora in osveščanje o potrebah posameznikov ali skupin, ki jih zaznamuje izkušnja kaznivega dejanja ter kazni zapora. Pred nami pa je teden Karitas, ki bo letos potekal pod geslom Veselje v sožitju. Z njim želijo tudi širšo javnost nagovoriti, da se odzove na stiske slovenskih družin. Osrednja dogodka bosta v sredo, srečanje prostovoljcev Karitas na Ponikvi in tradicionalni dobrodelni koncert Klic dobrote.

KULTURA

V Cankarjevem domu se je danes sklenil 28. slovenski knjižni sejem. Na njem je sodelovalo 71 založb in 21 malih založnikov. Predstavljalo se je kar 12 katoliških založb, tudi Družina in Ognjišče. Urednik slednje Božo Rustja, je v pogovoru za naš radio dejal, da so lahko knjige lepo darilo za bližajoče se praznike, saj so nekaj, kar nam ostane in napolni našo dušo. „Sodelovanje na knjižnem sejmu je za katoliško založbo priložnost, da se predstavi širši javnosti, torej tudi ljudem in krogom, kjer je manj poznana. Letos bi obiskovalce povabili, naj si zlasti ogledajo našo božično ponudbo, med njimi lično knjigo Anzelma Gruna Božična knjiga. Gotovo bodo obiskovalci med našimi knjigami našli marsikaj primernega za obdarovanje ob Miklavžu in ob bližajočih se praznikih.“

ŠPORT

Slovenija bo za evropsko prvenstvo v košarki, ki ga bo gostila prihodnje leto in za katerega je bil v Postojnski jami opravljen žreb skupin, plačala evropski košarkarski organizaciji Fiba Europe pol milijona evrov manj od predvidenega. To je po dolgotrajnih pogajanjih v imenu slovenske vlade dosegel direktor Ukoma Anže Logar.

Slovenija bo z evropskih skladov dobila 6,1 milijona evrov za preureditev športnih dvoran, ki bodo prihodnje leto gostile eurobasket. Polovico te vsote bodo prejele Jesenice, ki bodo dvorano Podmežakla krepko posodobile, vključno z novo strešno kritino, milijon in pol približno bo dobil Koper za Bonifiko, najmanj pa Ljubljana za Tivoli. Celje oziroma dvorana Zlatorog, v kateri bodo prvih pet tekem s Češko, Španijo, Gruzijo, Hrvaško in Poljsko odigrali slovenski košarkarji, ni kandidiralo za evropsko sredstva.

Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca je v tretji tekmi challenge divizije evropske lige zabeležila drugo zmago. Po uspehu nad Turčijo v Novem mestu in porazu v Bariju proti Italiji je tokrat v Roslideju premagala Dansko s 3:1.

Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na tekmi 5. kroga evropske lige prvakov na domačem igrišču premagali nemški Kiel z 31:28. Slovenski rokometni podprvak je dosegel drugo zmago v najbolj imenitnem klubskem tekmovanju na stari celini. Po švedskem Sävehofu je nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo premagal tudi aktualnega prvaka lige prvakov - nemški Kiel.