Na zasedanju sinode v ospredju vprašanje o vlogi katoliških šol v novi evangelizaciji
Cerkev po svetu
Torkovo dopoldansko srečanje sinodalnih očetov se je začelo s sporočilom kitajskega škofa Lucasa Ly Jingfenga, devetdeset letnika, ki je dvajset let preživel v kitajskem zaporu. V sporočilu, ki ga je prebral generalni tajnik sinode Nikola Eterović, je izpostavil katoliške laike na Kitajskem, ki kljub preganjanjem že vrsto let gojijo pobožnost, zvestobo, iskrenost in predanost prvih kristjanov.
Sicer pa je sinodalne očete najprej nagovoril haitski škof Launay Saturné ter spomnil na potres, ki je pred dvema letoma prizadel to otoško državo v Srednji Ameriki. Dejal je, da zgolj izgradnja stavb ni dovolj, ampak je treba zgraditi haitskega človeka. Haiti namreč potrebuje pastoralo, ki bo gradila na temelju evangeljskih, krščanskih in človeških vrednot. Navedel je nekaj predlogov: duhovno spremljanje na katoliških šolah in univerzah, ki bo osebe usmerjalo v osebno in tesno srečanje s Kristusom; pastorala mora imeti preroški značaj; nova evangelizacija se mora usmeriti na kraje formacije za duhovništvo in posvečeno življenje.
Da imajo katoliške šole pomembno mesto v novi evangelizaciji je izpostavil ugandski škof Joseph Anthony Zziwa. Kot je zatrdil, ne moremo upati, da bodo zrasle osebe s trdnim moralnim značajem, če njihova vzgoja ne temelji na veri v Boga. Da bi nova evangelizacija napredovala, morajo katoliške šole biti kanal evangelizacije za posredovanje katoliške vere. Duhovniki, posvečene osebe, katehisti in ostali pastoralni delavci morajo prejeti kvalitetno formacijo. Krščanska verska vzgoja mora biti vključena v tiste študijske programe, iz katerih je bila umaknjena. V šolah je treba oživiti laiška apostolska gibanja. Katoliška identiteta v šolah pa mora biti vidna in spoštovana. Mediji naj postanejo orodje verske vzgoje, je še zatrdil škof. Vlogo katoliških šol, dobro formiranih laikov in pomen medijev v novi evangelizaciji je prav tako izpostavil indijski škof Stanley Roman.
Malteški škof Mario Grech pa je v središče svojega govora postavil zakonsko zvezo oziroma tiste zakonce, ki so ločeni ali ponovno poročeni in zato niso v polnem občestvu s Cerkvijo. Zatrdil je, da Cerkev mora biti prisotna v življenju številnih ločenih parov, ki želijo nadaljevati pot vere skupaj s Cerkvijo. Pogostokrat se s težavo pomirijo s Cerkvijo in morda celo z Bogom, zato je vloga Cerkve, ki jim stoji ob strani, še toliko bolj pomembna. Mnogi med njimi, čeprav ne morejo prejemati obhajila, ljubijo Gospoda in Cerkev ter vanju verujejo. Škof je pri tem poudaril, da tudi ti pari danes od te škofovske sinode pričakujejo sporočilo, kot so bile papeževe besede letos v Milanu. Sveti oče je takrat izpostavil, da te osebe morajo čutiti, kako jih Cerkev ljubi, in ravno to je velika naloga župnij in katoliških skupnosti.
V sinodalni dvorani je med drugim bilo govora še o pomenu zakramenta sprave in Božjega usmiljenja v življenju vernika – o tem je govoril višji penitencier Manuel Monteiro De Castro; o bogoslužju, predvsem evahristiji kot kraju osebnega srečevanja vernika z živim Jezusov je govoril brazilski nadškof Geraldo Lyrio Rocha; predsednik Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja Claudio Maria Celli je seveda izpostavil pomen novih medijev v novi evangelizaciji, predsednik Papeškega sveta za pastoralo zdravstvenih delavcev Zygmunt Zimowski pa je kot poseben kraj evangelizacije izpostavil bolnišnice.
Ob koncu dopoldanskega zasedanja je sinodalne očete nagovorilo še sedem poslušalcev sinode. Omenimo le eno od trditev člana in ustanovitelja indijskega gibanja Jezusova mladina Manoja Sunnyja, sicer režiserja in novinarja,. Med drugim je izpostavil pomen evangelizacije v Aziji. Azija namreč doživlja naglo gospodarsko rast, hitro se razvijata tudi Kitajska in Indija. Obenem je zaznati vedno večjo migracijo iz Azije v ostale dele sveta. Zato evangelizirati laike v Aziji postaja učinkovit način evangeliziranja sveta, je zatrdil Sunny.
Vir: Radio Vatikan
