Miguel Ángel Ayuso Guixot
Turčija: Svetovni forum o pravičnosti in izgradnji novega svetovnega reda
Svet
Dogodki, povezani z arabsko pomladjo, v sebi nosijo iskanje pravičnosti, enakosti in dostojanstva. Poleg teh se je pojavila tudi želja po spremembah in razvoju ter se izostrile zahteve po novi globalni ureditvi. Omenjene teme so bile predmet razprav na Istanbulskem svetovnem forumu, ki je 13. in 14. oktobra potekal v turški presotlnici na temo Pravičnost in izgradnja novega svetovnega reda.
Udeležili so se ga politiki, akademiki in poslovneži ter prav tako verski voditelji, umetniki in novinarji. Vprašanje pravičnosti je bilo namreč predstavljeno iz različnih vidikov: z vidika svetovnega reda, političnega, zgodovinskega, ekonomskega, umetnostnega in verskega vidika. Med govorniki je bil tudi tajnik Papeškega sveta za medverski dialog Miguel Ángel Ayuso Guixot. Ta je poleg predstavnikov drugih verskih skupnosti sodeloval v razpravi o pravičnosti in miru ter predstavil pogled katoliške Cerkve na omenjeno temo. Spregovoril je o pomembnem prispevku družbene pravičnosti in verske svobode k miru in nenadomestljivem prispevku religije k pospeševanju miru in pravičnosti v globalni družbi.
Kot je povedal za Radio Vatikan, je na forumu izpostavil, da si pravičnost in mir prizadevata za dobro vsakega člana družbe in zato zahtevata red in resnico. Ko je kršena pravičnost, je ogrožan tudi mir. "Glavna razloga za večino problemov, ki danes vplivajo na mirno sobivanje in razvoj vseh, sta neenakost in nepravičnost. Vloga religije je v tem, da je katalizator in osnova za pravičnost ter pospeševalec enakosti, kar predstavlja tudi nov svetovni red." Religija ima torej pomembno vlogo pri družbenem blagostanju in dobri družbeni ureditvi, vendar pa bi bilo napačno omejiti vlogo religije samo na družbeno raven. Po Guixotovih besedah je vloga religije v moderni družbi pogosto napačno razumljena, neovrednotena in celo kritizirana kot vir družbenih problemov in konfliktov. Papež Benedikt XVI. je leta 2010 v Veliki Britaniji dejal, da izkrivljene oblike religije, kot sta sektaštvo in funtamentalizem, lahko ustvarijo družbene probleme. Religija, ko se jo razume in ceni na pravi način, ima pomembno vlogo v političnih razpravah, saj pomaga očiščevati in osvetljevati razumno odločanje v iskanju objektivnih moralnih načel. Zatorej, religija ni problem, ampak pomembno prispeva k narodnemu preoblikovanju. Guixot je nadaljeval, da je "pravičnost božja lastnost in da verski nauk nedvomno prispeva k premisleku o pravilni urejenosti odnosov, z drugimi besedami, družbene pravičnosti". Katoliško izročilo trdi, da je pravičnost v skladu s človeškim razumom sprejemljiva vsem ljudem dobre volje, tako vernim kot nevernim. Religija in razum se namreč dopolnjujeta: tako kot religija potrebuje, da jo razum umirja, tudi razum potrebuje, da ga religija očiščuje in uravnava.
Tajnik papeškega sveta je spregovoril še o verski svobodi. Dejal je, da v kolikor religija ni le zasebna stvar posameznika, se tudi verska svoboda izvaja v javnosti ali v povezavi z drugimi. Država nima nobene pravice kontrolirati celotno življenje verske skupnosti, določati njeno vero ali jo uporabljati za družbeno kontrolo.
Vir: Radio Vatikan
