Praga: Beatifikacija 14 mučencev
Cerkev po svetu
V katedrali sv. Vida v Pragi na Češkem je bilo danes za blažene razglašenih 14 mučencev. Gre za frančiškane češke, nemške, italijanske, francoske in španske narodnosti, umorjene 15. februarja leta 1611. Skupnost v Pragi je tistega dne napadla razjarjena množica ljudi, ki je bila polna nepremišljenega sovraštva do katoliške Cerkve in zato tudi pripravljena ubijati. Družbeno politični kontekst na Češkem v 17. stoletju je namreč zaznamovalo naglo širjenje protestantskih sekt, ki so nasprotovale katolištvu in so bile zlasti sovražne do katoliške dinastije Habsburžanov.
Več o praških mučencih je za Radio Vatikan povedal kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je tudi vodil današnjo slovesnost. Med umorjenimi frančiškani je izpostavil Bedricha Bachsteina, ki je bil češke narodnosti, vikar samostana in učitelj novincev. Poznan je bil kot učen govornik. Poleg Bachsteina je kardinal med drugim omenil še Španca Juana Martíneza, spovednika svojih rojakov, ki so živeli v Pragi; in Italijana Bartolomea Dalmasonija, ki je prišel v skupnost, da bi nadzoroval obnovo cerkve in samostana, ki sta bila zaupana frančiškanom le nekaj let pred tragičnim dogodkom. Med štirinajstimi mučenci so bili tudi mladi kleriki in laični bratje.
Kot je povedal kardinal Amato se bili umorjeni s sekirami in meči. Eden je bil obglavljen, drugi preboden med molitvijo v kapeli, tretjemu so odsekali roke, medtem ko je poskušal rešiti ciborij s posvečenimi hostijami, spet druge so vrgli z zvonika. Njihov poboj je bil grozljiv. Razlog zanj pa je bilo golo sovraštvo do Cerkve, zaradi katerega so bili katoličani, redovniki in laiki v tistem obdobju neprestano v življenjski nevarnosti. Štirinajstih mučencev v resnici ni bilo mogoče obtožiti nacionalizma ali politične zarote, saj so bili večinoma tujci in so jim bili domači družbeno politični spori tuji. Iz virov, izhajajočih iz tistega časa, pa je jasno, da so se kljub temu v polnosti zavedali nevarnosti, v katero so se podali kot pričevalci vere. In prav kot pričevalci vere so se na koncu obnašali tudi pred svojimi rablji, je dodal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Glas o njihovem mučeništvu se je skozi štiri stoletja ohranil vse do danes.
Kardinal Angelo Amato je na koncu spregovoril še o možnosti, da bi današnja beatifikacija načela ekumenske odnose. Po njegovem prepričanju jih lahko kvečjemu okrepi. Slovesna beatifikacija namreč ni nekakšno zapoznelo maščevanje, temveč poskuša vse spodbuditi, da bi zlo premagovali z dobrim. In sicer v zavedanju Gospodovih besed, ki pretresejo vsako človeško logiko: "Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami." (Lk 6,27-28)
"Štirinajst praških mučencev nas vabi, da kljubujemo valovom zla, ki nas napada z vseh strani. In sicer z držo odpuščanja in bratstva, da bi ponovno poskrbeli za dobro, ki je v izvoru vsakega človeškega srca." Njihova nasilna smrt je bila v globokem kontrastu z njihovim življenjem: "Blaženi mučenci niso sovražili, ampak so molili, delali in izvrševali dobro. Bili so ponižni pričevalci Kristusove dobrote, njegove kalvarije in njegovega odpuščanja. Njihova beatifikacija tako vzbuja občutke miru, bratstva in radosti."
Vir: Radio Vatikan
