Kardinal Sandri evropskim veleposlanikom pri Svetem sedežu o razmerah v Siriji
Cerkev po svetu
Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve kardinal Leonardo Sandri se je pred kratkim srečal z evropskimi veleposlaniki pri Svetem sedežu. Svoj nagovor diplomatom je povezal z začetkom predsedovanja Cipra Evropski uniji. Ciper je namreč vodenje prevzel 1. julija.
Prefekt kongregacije je tako otoško državo poimenoval „podoba celotne Evrope“. S to prispodobo je poudaril njeno zgodovino in geografsko lego, ki je kot „stična točka“ med Južnim in Severnim Sredozemljem. „Podoba celotne Evrope“ je tudi zaradi njene pomembne vloge v ekonomski, kulturni in družbeni integraciji. Glede sožitja med različnimi verstvi pa jo je kardinal Sandri postavil za zgled zaradi njenega uspešnega prizadevanja za medverski dialog.
Kardinalov nagovor veleposlanikom pri Svetem Sedežu se najprej osredotoči na Evropo. Njeno prihodnost vidi le, če bo ta odprta narodom, če bo presegala vsakršno diskriminacijo in delala predvsem na odločnem soočanju med kulturami in ekonomijami. Prihodnost Evrope vidi tudi v odprtosti med religijami in v konkretnem delu za ekumenizem, vse dokler ne bo dosežena svoboda vsakogar, vsakega človeka in vsakega naroda. V kontekstu prihodnosti Evrope kardinal Sandri vidi v Cipru pomembno vlogo pri poslanstvu pozivanja „k že tolikokrat omenjeni enakosti vseh narodov Evrope in sveta“. To poslanstvo, ki se mora razširiti tudi na druge narode, prinaša s seboj tudi veliko odgovornosti. Njegova uresničitev bo možna, če se ne bo pozabilo „da ima Evropa dušo. To je prioriteta vseh prioritet“, pravi prefekt Sandri. „Verjeti celini, ki ne zanika svoje duhovnosti, in ki ji v veliki meri pripada krščanska dediščina.“ „Obnovitev duhovnosti je izhod iz tunela“, dodaja kardinal Sandri. „In morda se Evropa mora vprašati, če tudi sama z opustitvijo duhovnosti ni odgovorna za nezainteresiranost in pomanjkanje previdnosti pri problemih, ki so se pojavili kasneje. Poleg duhovne dimenzije Evrope“ je kardinal Sandri omenil še pomembnost zrele laičnosti, ki bi „branila posebnost vsakega človeka, tudi verstva“. „Pristna laičnost, kakor pravi kardinal Sandri, „dopušča duhovnim voditeljem krščanske Cerkve, da bi ti črpali iz dediščine svoje vere, saj je ta vidna pri vsakem koraku Evrope.“
Otoška država Ciper leži tudi v bližini Bližnjega vzhoda. To je blizu dela sveta, kjer sobivajo različna ljudstva in narodi. Zato je kardinal Sandri omenil še dramatične razmere v Siriji. Ob tem je poudaril, da lahko Evropa odigra pomembno vlogo pri razrešitvi sirijskega konflikta: „Spodbujam vas, da naredite vse kar je mogoče, da bi Siriji omogočili upanje za prihodnost. Tudi Sirija je del svete dežele, matere vseh Cerkva in krščanske tradicije.“ Prefekt se je v svojem nagovoru spomnil tudi kristjanov, ki bežijo iz držav Bližnjega vzhoda. Ti so v iskanju bolj dostojanstvenega življenja in možnosti svobodne izpovedi vere. Napadi na kristjane so na tem ozemlju namreč številni. Kardinal Sandri ob tem spodbuja: „Potrebno je varovati pravice vseh, tudi kristjanov, da lahko ti ostanejo v svojih rodnih državah in živijo svojo vero.“ Toda veliko kristjanov iz Bližnjega vzhoda vseeno zapušča svoje države. Ti se potem zatečejo v Evropo in tam ustanavljajo svoje skupnosti. Po nekaterih mestih v Evropi so te skupnosti številčnejše od lokalnih rimokatoliških. Kardinal Sandri to vidi kot nekaj pozitivnega, saj ti „predstavljajo avtentičen duhovni in moralni vir za Evropo. Obenem so tudi protiutež relativizmu in sekulariazciji, zaradi katerih trpijo evropske krščanske skupnosti“. Ob tem je še prefekt kongregacije poudaril naj bodo rimokatoličani odprti za kristjane vzhodnih Cerkva ter naj jim omogočijo, da bi ti imeli svojega duhovnika in primerne pastoralne in kulturne objekte.
Ob koncu nagovora veleposlanikom Evrope pri Svetem Sedežu je kardinal Sandri omenil še Libanon. Poudaril je poslanstvo te države, da bi ta še ta naprej ohranjala mirno in ustvarjalno sobivanje. S tem ponudila svetu podobo verskega in kulturnega mozaika, h kateremu je poklicana tudi Evropa. Papež bo državo Libanon obiskal letos septembra. Po kardinalovih besedah bo to še ojačalo libanonsko mednarodno vlogo na področju sodelovanja in miru, ki je tam dejansko ukoreninjeno.
Vir: Radio Vatikan
