Od petka do petka: 3. - 10. avgust 2012

| 12.08.2012, 06:26 Matjaž Merljak

32. teden v letu 2012 je minil v znamenju prihoda naših olimpijcev v domovino, prav tako pa je bilo vroče na političnem parketu. Vladne stranke si dopisujejo preko socialnih omrežij, predsedniška tekma postaja vse bolj zanimiva, bonitetne ocene naši državi pa vse bolj zaskrbljujoče.

Pismo nadškofa Urana in odziv nuncija

Zgodba o selitvi upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana, ki je še vedno v ljubljanskem kliničnem centru, je v zadnjih tednih ena najpogosteje omenjanih vsebin v različnih slovenskih medijih. V ponedeljek so mediji objavili pismo, ki ga je upokojeni nadškof Uran že junija poslal vsem škofom Slovenske škofovske konference. V njem je zapisal, da ni nihče nikoli od njega zahteval test očetovstva in poudaril, da je sam prepričan, da potomca nima in želi to tudi dokazati z DNK ali katerokoli drugo metodo. Predsednik slovenske škofovske konference nadškof Anton Stres je za naš radio pojasnil, da je pismo prejel z enomesečno zamudo: „To pomeni, da je bilo pismo dejansko po pošti poslano 20. junija tako kot vsem ostalim škofom in je do mene potrebovalo dober mesec dni. 23. julija sem ga dobil, na pismu je manjkala ena od dveh znamk, ob strani je bilo malo pretrgano. To je moja zgodba o tem pismu.“

Vsebine pisma pa nadškof Stres sicer ni komentiral. Je pa se ta teden na dogajanje v zvezi z nadškofom Uranom prvič odzvala Apostolska nunciatura v Sloveniji. Pojasnjuje, da se je upokojeni nadškof Uran po odpovedi službi, ki jo je papež Benedikt XVI. sprejel novembra 2009, s Kongregacijo za škofe dogovoril za umik iz Slovenije. V skladu z ukrepom mora vsakič, ko potrebuje zdravniško pomoč v Sloveniji, obvestiti omenjeno kongregacijo, da bi mu dala dovoljenje za vrnitev v domovino za čas, ki je potreben za zdravniško oskrbo. Dodajajo, da je Uran v skladu s temi odredbami preživel določen čas v Sveti deželi. Zaradi sedanjega zdravstvenega stanja pa ne more bivati v tujini. Želijo, da se njegovo zdravstveno stanje hitro izboljša in bo lahko, kot so zapisali, izpolnil svoje obveznosti. Nunciatura o razlogih za odločitev o Uranovem umiku iz Slovenije v izjavi ne govori, prav tako ne komentira navedb iz Uranovega pisma škofom, ki je v minulih dneh prišlo v javnost.

Bliža se praznik Marijinega vnebovzetja. Letos ga bodo še posebej slovesno obhajali v Strunjanu. Dan pred velikim šmarnom bo namreč minilo 500 let, od kar se je tam stražarjema vinogradov prikazala Marija. Kmalu po omenjenem dogodku je strunjanska cerkev postala ena najpomembnejših istrskih božjih poti. Obalne župnije ob tej priložnosti že osmo leto zapored pripravljajo procesijo, v kateri se bodo zvrstile barke z Marijino milostno podobo. Zaradi visokega jubileja, ki ga z različnimi dogodki zaznamujejo že vse leto, in tudi stoletnice kronanja podobe, ki bo v torek, bo procesija še posebej doživeta. Romarje bo tokrat vodila iz Pirana v Strunjan. Program se začenja danes, ko bodo Marijino podobo prenesli v Piran.

Koalicija in socialna omrežja

Nadaljujemo pa s krizo komuniciranja med vladnimi strankami. Konec prejšnjega tedna je bilo moč na socialnih omrežjih zaslediti precej pestro in zanimivo komuniciranje SDS-a, ki je s tviti napadal finančnega ministra Janeza Šušteršiča in predsednika DL Gregorja Viranta. „Gospod Virant bi moral še bolj napadati SDS, če želi na skrajni levici pobrati kak glas. S sedanjimi 3 % postaja neuporaben“ in „Že kdo kje videl, da šel MF med pror. sejo vlade na dopust?“. Sta zapisa, ki sta dvignila precej polemike. Medtem, ko so Virantovi dejali le, da „Twitter komentarjev“ ne bodo komentirali, so bili bolj ostri ostali koalicijski partnerji. Po poročanju Televizije Slovenija je predsednik DeSUS dejal, da twiteraški dialog ni dober za koalicijo, je nepotreben in neprimeren. Podobno meni tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, ki v teh dneh praznuje 12. obletnico ustanovitve stranke: „Mislim, da v tem trenutku ni prav, da vsaka stranka egoistično gleda na svoje volivce ali pa na svoje cilje, ampak je treba gledati na naš skupni cilj.“ Oglasil se je tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, ki meni, da bi morala politika namesto nagajanja drug drugemu začeti reševati glavna vprašanja Slovenije - zlato fiskalno pravilo, reševanje bank, državni holding in referendumska zakonodaja. „Zagotovo gre za dialog, ki traja že kar nekaj časa med tema dvema strankama, in jaz mislim, da je to nepotrebno.“ Da so se odnosi v koaliciji zaostrili, ocenjuje tudi politični analitik Matevž Tomšič. A dodaja, da to ne preseneča.

„To, da koalicija ni povsem enotna in se pojavljajo kratki stiki, ni nepričakovano. Po eni strani smo se znašli v težkih razmerah in vlada mora sprejemati odločitve, ki niso popularne. Po drugi strani je sama koalicija je v določenih točkah precej heterogena v nazorskem, ideološkem smislu,“ je za naš radio dejal Tomšič.

Padanje bonitetnih ocen

Medtem, ko vladne stranke iščejo soglasje o tem, kako naj se pogovarjajo pa bonitetne ocene Slovenije nazadujejo. Potem, ko so bonitetne hiše oceno znižale za celotno državo, so dan za tem to storile še za državne družbe. Ekonomist Matej Lahovnik pravi, da je oboje pričakovano. Po njegovem je za rešitev položaja, v katerem smo, pomembno predvsem to, da imamo kredibilno vlado z močno podporo v parlamentu. „Makroekonomski podatki Slovenije so še vedno boljši kot v nekaterih ostalih primerljivih državah, posebej v sredozemskih, ki so v krizi, Italiji, Španiji in Grčiji. Mi imamo težavo na mikro ravni, predvsem pri prezadolženih podjetjih in pri celi vrsti slabih terjatev v slovenskih bankah.“

Padec bonitetnih ocen je posledica neenotnosti v politiki, zaradi katere Slovenija še ni zapisala fiskalnega pravila v ustavo, pa je dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. „Želimo si, da bi nesporazumi v koaliciji bili čim manjši, da bi jih uspeli reševati. Želim pa tudi, da bi bila opozicija bolj konstruktivna, da ne bi zavračala vseh predlogov koalicije ampak, da bi bili pri tem konstruktivni in bi tudi sami predlagali pozitivne in boljše rešitve, če jih poznajo.“

Odzval se je tudi predsednik vlade Janez Janša. Na twiterju je zapisal, da se vlada ne čudi, da sta bonitetni agenciji Moody's in Standard & Poor's spet znižali oceno kreditnega dolga Sloveniji. Kot je navedel, je to odgovor tistim, ki so julija vladne ukrepe razglasili za prehitre.

Število blokiranih, deblokiranih in zaprtih transakcijskih računov se je julija v primerjavi z junijem in enakim obdobjem lani povečalo, ugotavlja Bonitetna hiša i. Število deblokiranih transakcijskih računov se je julija v primerjavi z junijem povečalo za 24 odstotkov, število zaprtih transakcijskih računov pa se je povečalo za 16 odstotkov.

Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je za mariborski Večer dejal, da ni pričakovati, da bi država lahko jeseni bankrotirala. Bankrota države nikoli ne moremo primerjati s stečajem ali prisilno poravnavo podjetja, država bankrotira, ko na dogovorjen dan ne more poravnati svojih obveznosti, je pojasnil. Sam ne verjame, da bi se to lahko Sloveniji zgodilo jeseni, „ker pri nas ni takšna situacija“.

Menjava v vrhu policije

Generalni direktor policije Janko Goršek je ministru za notranje zadeve Vinku Gorenaku podal odstopno izjavo. Kljub temu na položaju ostaja do 1. oktobra, ko ga bo začasno nasledil njegov dozdajšnji namestnik Karol Turk. Kot kaže, je razlog za odstop v različnih pogledih z ministrom za notranje zadeve.

„Skozi najin pogovor, ki je bil korekten, profesionalen sva se dotaknila videnja oziroma prihodnosti, kako si predstavljava vodenje Slovenske policije iz različnih vidikov. Nekako končni rezime teh pogovorov je bil, da je enostavno v tem najinem odnosu prišlo do določene stopnje razhajanja in do različnih pogledov, kako naj bi vodenje Slovenske policije potekalo tudi v prihodnosti,“ je dejal Goršek, ki podrobneje o razhajanjih ni želel govoriti, prav tako ne minister Gorenak. Slednji pa je o tem, kdo bo generalni direktor policije po 1. oktobru, povedal. „V skladu z zakonom sem dolžan, v kolikor do takrat nimamo generalnega direktorja predlagati vladi v imenovanje enega od namestnikov, to sta sedaj dva tako, da bom to vladi predlagal pred prvim oktobrom.“

Do nedavnega še ni bilo nekih jasnih indicev, da bo Goršek odstopil, zato obstaja velik dvom, da je bila odločitev prostovoljna, pa je potezo generalnega direktorja policije komentiral predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič. Predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča pa odstop ni presenetil.

12 let NSi

Nova Slovenija je v minulem tednu praznovala 12. obletnico svojega nastanka. Predsednica Ljudmila Novak je ob tem spomnila na prehojeno pot stranke in izpostavila, da so bili prva stranka, ki se je uspela vrniti v Državni zbor. „Po dosedanjih anketah se vidi, da stranka drži trdno pozicijo, celo rahlo raste oziroma je možnost, da se v prihodnjih letih okrepimo tudi do deset odstotkov, če bo pa več bomo to tudi z veseljem sprejeli.“

Tudi v tem tednu novi predsedniški kandidati

Državna volilna komisija je sprejela rokovnik za izvedbo volilnih opravil za volitve predsednika republike, v njem pa tudi uradno potrdila v javnosti že predstavljene roke. O novem predsedniku republike bomo volivci odločali v nedeljo, 11. novembra, morebitni drugi krog pa bo potekal 2. decembra. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 20. avgusta, uradna volilna kampanja pa se bo začela 12. oktobra. Kandidaturo za predsednika republike so do zdaj napovedali sedanji predsednik republike Danilo Türk, evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver, ki ga podpira tudi NSi, ter nekdanji predsednik vlade in stranke SD Borut Pahor. Med manj znanimi kandidati so vstop v predsedniško tekmo napovedali tudi iz mariborske nadškofije izključeni duhovnik Dušan Egidij Kubot, Marko Kožar, Monika Malešič, Fani Eršte, Miro Žitko in Ladislav Troha. Kakšno kampanjo lahko pričakujemo? Pojasnjuje politični analitik Matevž Tomšič. „Predsedniška tekma bo potekala v precej napetem ozračju in to se bo jasno odražalo na samem ravnanju protagonistov. Se pa že iz tega, ko se pojavljajo vse mogoči kandidati kaže, da ta funkcija očitno je nekaj, kar nima neke posebne teže.“

Cene goriv spet navzgor

Cene pogonskih goriv v Sloveniji so se znova zvišale. Liter obeh bencinov se je podražil za 2,5 centa, dizelskega goriva za 0,5 centa, kurilnega olja pa za 1,3 centa. Direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever poudarja, da vse višje cene goriv ne znižujejo le konkurenčnosti prevozništva, temveč vsega gospodarstva.

Gradili naj bi nove zapore

Minister za pravosodje Senko Pličanič si je minuli teden prvič, odkar je nastopil mandat, ogledal enega od slovenskih zaporov. Obiskal je Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, v izjavi za javnost po ogledu je napovedal začetek aktivnosti za gradnjo novih prostorov v Bizoviku.

Katastrofalno medeno leto

Po zimskih izgubah so čebelarje prizadele še pozeba in suša, zaradi česar pričakujejo za 60 odstotkov manjšo letino. Lani so slovenski čebelarji pridelali okoli 2500 ton medu, letos pa ga pričakujejo zgolj okoli 500 ton, je pojasnil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki se zato boji ponovne poplave tujega cenenega medu na trgovskih policah.

Vlada 23. avgust razglasila za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov

Vlada Slovenije je razglasila, da se 23. avgust v Sloveniji obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Z omenjeno odločitvijo je vlada sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009, v njej pa pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov. Vlada je sicer 12. februarja 2008 na enak način razglasila dan spomina na žrtve holokavsta.

V okviru programov Slovenske Karitas to poletje na morju 150 otrok in 70 družin

V Portorožu bo to poletje v okviru programov letovanja za socialno ogrožene pri Slovenski Karitas teden dni na morju preživelo približno 150 otrok, 70 družin in 120 starejših oseb. Kot je povedal generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic, zanimanje za njihove programe v zadnjih letih narašča. Vseh vlog, ki jih prejmejo, je po besedah Jerebica enkrat preveč. Poleg otrok iz socialno ogroženih družin se po besedah vodje programa Počitnice Biserov Helene Zevnik Rozman v zadnjem času srečujejo tudi s takimi, ki prihajajo iz družin v težavah. Otrokom skušajo z vsebinskimi programi in s pomočjo animatorjev prostovoljcev dvigniti samozavest in občutek lastne vrednosti.

Kultura: Rebuli priznanje Italijanske republike

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je pisatelja Alojza Rebulo imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge. To je drugo najvišje državno odlikovanje na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela pri naših zahodnih sosedih. Visoko priznanje naj bi bilo še en dokaz, da projekt Rebula, ki ga je izvedla Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta v sodelovanju z založbo Edizioni San Paolo iz Milana in s finančno podporo deželne uprave Furlanije Julijske krajine, rojeva pozitivne sadove. Namen projekta je, da bi italijanska javnost temeljiteje spoznala delo tržaškega pisatelja ter po njem našo narodno skupnost in sploh slovensko kulturo. Tržaškemu pisatelju Alojzu Rebuli je ob prejemu velikega častnega viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo danes čestital tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Po njegovih besedah je priznanje toliko večje, ker je Rebula s svojimi deli presegel meje slovenstva in se zapisal v kulturno in duhovno zakladnico evropskega krščanstva. Rebuli je za visoko odlikovanje čestital tudi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.

Šport

Vsaj začetek 32. teden v letu Gospodovem 2012 je minil veselo, saj je Primož Kozmus v finalu olimpijskih iger v Londonu v metu kladiva osvojil srebrno medaljo z rekordom sezone 79,36 m in tako osvojil četrto slovensko odličje na teh Olimpijskih igrah.

Kozmus se je tako pridružil zlati Urški Žolnir, srebrnemu Rajmondu Debevcu ter bronastima Luku Špiku in Iztoku Čopu. Vsi so se že vrnili v domovino, kjer so jim pripravili bučne sprejeme. Najbolj veselo je bilo pri zlati Urški. Sicer pa bo poseben sprejem za vse naše olimpijce v torek zvečer v središču Ljubljane.

Slovenski košarkarji so sklenili letošnje priprave za Eurobasket 2013. Na pripravljalnem turnirju v Beogradu so z zmago nad Madžarsko (79:70) osvojili končno 3. mesto.