Iz prepričanja bomo rodili veliko sadu

| 06.08.2012, 09:19 Matjaž Merljak

Sveto mašo ob 24. Romanju treh Slovenij je daroval škof Metod Pirih. Z njim je somaševalo 14 duhovnikov, večinoma iz izseljenstva: iz Hamiltona, Ingolstadta, Augsburga, Frankfurta, Mannheima, Muenchna in Goeteborga. Tudi škof Metod se je ustavil ob gospodarski in moralni krizi sveta.

Vse tu zbrane duhovnike in vernike iz zdomstva, zamejstva in Slovenije v imenu slovenskih škofov prav prisrčno pozdravljam. Vsem, ki ste pripravljali in izpeljali letošnje srečanje treh Slovenij, se iskreno zahvaljujem.

Letos mineva 70 let od umora žabniškega rojaka prof. dr. Lamberta Ehrlicha, duhovnika in velikega Slovenca. Še danes nam je za vzor, kako je potrebno delati za narod in za sočloveka. Naj ta mučenec in svetnik prosi za ves slovenski narod, da bi nam zasijalo sonce pravice, resnice in pravega miru.

Namen današnjega srečanja je poglobitev v veri in utrditev naše narodne zavesti, potem pa medsebojno druženje in povezovanje Slovencev po svetu, v zdomstvu in doma.

Zdrava narodna zavest in vera sta najpogosteje povezani. Pomanjkanje narodne zavesti povzroča versko mlačnost in lahko celo odpad od vere. Hvala vsem, ki tudi za ceno žrtev ohranjate katoliško pripadnost, slovensko kulturo in slovensko besedo.

Duh Gospoda Boga že preko 1250 let veje nad našim slovenskim narodom. Ponosni smo na našo krščansko preteklost in na veličastni tok odrešenjske zgodovine. Blaženega škofa Antona Martina Slomška in mučenca Lojzeta Grozdeta častimo na oltarju, postopki pa se vodijo še za druge svetniške kandidate. Verujemo, da nas vsi ti in še mnogi drugi naši mučenci in spoznavalci vere zagovarjajo pri Bogu in za nas prosijo. Vendar se moramo zavedati, da ni dovolj sklicevati se na našo versko in kulturno dediščino, saj se mora vsaka krščanska generacija ponovno odločiti za Kristusa.

Danes mnogi, ki so prejeli sv. krst in različne druge zakramente, ne živijo iz krstnega dostojanstva. Nekateri iščejo življenjski smisel v različnih sektah, mamilih in drugih zasvojenostih. Precej vernih živi, kot da Boga ne bi bilo. Smisel svojega življenja vidijo predvsem v pridobivanju materialnih dobrin in uživanju. Med nami je veliko verskega neznanja in moralne sprevrženosti. Mnogim je vseeno, kaj je resnica in kaj je laž, kaj je dobro in kaj je zlo. Razjeda nas ne samo gospodarska kriza, ampak tudi moralna kriza, ki ocenjuje dejanja predvsem po tem, ali so prijetna ali ne, ne pa po tem, ali so dobra ali slaba. Mnoge moralne drže, ki so bile nekdaj med nami samoumevne, so se izpraznile in oslabele.

Današnje romanje treh Slovenij na Sv. Višarje je priložnost za preverjanje našega doslednega krščanskega življenja in našega dela.

Prepričan sem, da lahko kot katoličani največ naredimo za duhovni in kulturni napredek našega naroda za izhod iz gospodarske in moralne krize s svojo zvestobo evangeliju in z življenjem iz evangelija.

Vsaka slovenska katoliška skupnost doma in po svetu je kakor vinograd. Kako se vinogradnik trudi, kaj vse naredi od obrezovanja, oranja, gnojenja do zadnjega škropljenja, da bi trte dobro obrodile. Ves ta proces, ki ga vinogradnik vrši v vinogradu, je treba prenesti na duhovno področje in ga udejaniti, uresničiti v sebi. Jezus pravi: »Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu« (Jn 15,4–5).

Jezus nam jamči, zagotavlja, da če bomo ostali na trti, na Kristusu, v Cerkvi, če bom najtesneje zmeraj drugače, bolj osebno, bolj prijateljsko, bolj intimno, bolj globoko, bolj iz prepričanja in ne samo iz navade, da bomo rodili obilo sadu. To ni beseda ne svetega očeta, ne slovenskih škofov, ampak je to božja beseda, za to v to verujemo in to nam zagotavlja nove, drugačna čase in tudi uspehe.

Naj višarska Marija, kraljica miru, upira svoje oči v nas, nam kaže Jezusa in pravo usmeritev, da bomo tudi v prihodnje Slovenci med seboj tesno povezani ter povsod polni sonca, vedrine in upanja.

Marija naj bo močna opora naše žive vere in mogočna pomoč za edinost med nami.

msgr. Metod Pirih, upokojeni koprski škof