FOTO: Romanje v Lujan

| 07.06.2012, 12:22 Matjaž Merljak

Kot vsako leto drugo nedeljo v maju, smo se tudi letos Slovenci podali na romanje. Lepo jesensko jutro nas je spremljalo na poti in visoka zvonika sta nas pozdravljala.

Prelepa gotska bazilika nas je 13. maja 2012 dobrohotno sprejela; ob vhodu sta vihrali obe zastavi, argentinska in slovenska. Notranjščina bazilike je očiščena in prevzame te veličastna lepota najpomembnejše argentinske božje poti. Gotski slog z vsemi podrobnostmi, visoki stebri, čudovit oltar, okna z vitraji, vse se dviga v nebo, k Bogu. Manjkal je le kip Lujanske Marije, ker še obnavljajo kamerin.

Sveto mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode. Pri pridigi je omenil, da romamo na obletnico prvega prikazovanja v Fatimi. Letos praznujemo 150-letnico smrti blaženega Antona Martina Slomška in 125-letnico kronanja Lujanske Matere Božje. Povedal je, da bo leta 2014 poteklo osemdeset let, odkar so Slovenci prvič skupinsko romali v Lujan. Povojna emigracija pa roma že nad šestdeset let.

V svojem nagovoru ob berilu je govoril o ljubezni: »...ljubite se med seboj« je bilo Kristusovo naročilo apostolom. Papež Benedikt XVI. je letos izdal okrožnico »Bog je ljubezen«.

Sv. daritev je povzdignilo ljudsko petje, ki ga je vodila priložnostna pevska skupina. Na orgle jih je spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar. Med mašo je bila priložnost za spoved.

Po maši je bilo dovolj časa za kosilo in srečanje z znanci in prijatelji. Potem smo se znova zbrali v baziliki k popoldanski pobožnosti. Nagovor je imel g. Jože Bokalič CM, ki je poudaril, da je sveti oče razglasil leto vere. Romamo k Mariji, ki je naša Mati in naš zgled. Angel je pozdravil Marijo, ki se je sprejela božjo voljo: »Glej dekla sem Gospodova«. Poslušajmo, kaj nam Bog govori danes. Pomislimo, kaj nas uči; sprejmimo njegovo voljo in naredimo to, kar Bog od nas pričakuje. Živeti moramo osebno vero in pričati za Kristusa. Prosimo, naj Marijin milostni plašč pokrije in varuje nas vse.

Po nagovoru se je razvila procesija po prostranem trgu. Za križem in zastavami so se uvrstili šolski otroci in možje: fantje v narodnih nošah so nosili milostno podobo Brezjanske Marije in za njo kip Lujanske Device. Dolga vrsta ministrantov je stopala pred duhovščino; na koncu pa so šle žene in dekleta in tudi možje.

Ko smo se vrnili v cerkev, se je petje litanij Matere božje dvigalo pod mogočne oboke bazilike. Še posvetilna molitev in blagoslov z Najsvetejšim ter naša pesem Marija skoz´ življenje in posloviti smo se morali od tega milostnega kraja. Odšli smo domov z obljubo, da se bomo prihodnje leto vrnili k naši nebeški Materi.