Evropa kam greš: za več Slovenije od spodaj

| 08.06.2012, 15:21 Matjaž Merljak

V zadnjih mesecih je ena najbolj uporabljenih besed v Evropi in o Evropi kriza. Povsod se jo čuti, opazi, saj kriza počasi vstopa v vse pore družbe. Na različnih koncih naše celine izražajo ljudje svojo nezadovoljstvo nad trenutno situacijo. Eni mirno protestirajo, drugi se spopadajo s policijo. Skratka, kriza in strah sta marsikje postali tudi gibali politike in so zato raznovrstne posledice.

Naj naštejem nekatere:

Švica se je odločila, da bo priprla vrata delavcem iz srednje in vzhodnoevropskih držav. Na Nizozemskem je padla vlada, ker jo ni več podpiral populistični politik Wilders, ki trdi, da je Evropa v zadnji fazi islamizacije. V Srbiji je zmagal Tomislav Nikolić predstavnik Srbske napredne stranke, ki je takoj izjavil, da bo nadaljeval pot približevanja Srbije Evropski uniji, a je odšel – čeprav še ni prisegel kot predsednik države – na prvi obisk v tujino v Moskvo. Še bolj pomembno bo, kdo bo predsednik vlade in kakšno koalicijo bo lahko sestavil.

V Grčiji – s porazom vladajočih strank, ki so bile za stroge varčevalne ukrepe ter s vzponom radikalne levice in ultradesnice – se kriza po volitvah samo še poglablja. Na vidiku so spet nove politične volitve. Zanimivo bo opazovati, kam bodo volivci tokrat usmerili svojo razočaranje in jezo. Morda se bodo tokrat bolj modro odločali in sprejeli varčevalne ukrepe in tudi roko pomoči iz Evropske Unije.

V Franciji bomo še videli, kaj bo storil novi francoski predsednik Francois Hollande, ki je zagovarjal spremembo fiskalnega pakta EU ter s tem obljubljal več investicij in manj varčevanja. A zanimivo, v prvem krogu je vsak tretji volivec v Franciji volil za radikalne levičarske ali skrajne desničarske ideje. Za Evropo bo pomemben predvsem odnos, ki ga bo vzpostavil novi francoski predsednik z nemško kanclerko. Oba sta in bosta pomembna pri viziji izhoda iz trenutne najhujše krize v Evropi.

Tudi v Italiji so volivci na lokalnih volitvah pokazali željo po spremembah v italijanskem političnem prostoru. Volivci ne zaupajo več tradicionalnim strankam. Desnica – ki jo sestavljata Ljudstvo svobode in Severna liga – je doživela poraz, a veliko presenečenje, če ne celo zmagovalec volitev je bilo gibanje komika Beppe Grilla Pet zvezd, ki je napovedal vstop v parlament.

Marsikdo v Evropi poudarja, da javno mnenje postaja vedno bolj evroskeptično. Gremo skozi krizo in ne vemo, kam nas bo pripeljala? Nam morda manjka vizija kako naprej iz krize?

Tudi v Sloveniji nas pesti kriza, ki se izraža na mnogotere načine. V preteklih tednih smo bili priče napornemu socialnemu dialogu. V dogovarjanju so eni (bolj) varčevali, drugi ne bi (skoraj) nič popustili. Vsak je imel svoj pogled na izhod iz krize ter vizijo, kako rešiti problem 115.000 brezposelnih v RS. Marsikoga pa je še vedno močno strah, da bo izgubil delovno mesto, saj so razmere na trgu dela še vedno težke. Obe strani – tako vlada in sindikati – sta dosegli sporazum, kar je zelo spodbudno v tem obdobju.

V tako težkih in hitro spreminjajočih se časih je pomembno, da se še bolj zavemo temeljev tistega, kar nas najbolj povezuje, namreč, naša država Slovenija. Še posebej lahko to storimo v tem mesecu, ko 25. junija praznujemo dan državnosti in se spominjamo napetih in tudi težkih trenutkov pred 21 leti na poti v samostojno državo. Marsikdo je imel različna – tudi velika – pričakovanja, zato so lahko tudi razočaranja velika, še posebej danes, ker nas pesti tako močna in velika gospodarska ter finančna kriza. Ne glede na situacijo, v kateri smo, smo lahko hvaležni, da imamo svojo državo. Marsikateri narodi – Kurdi, Tibetanci, Baski, če naštejem samo nekatere – se že dolgo borijo za samostojnost, pa jo ne morejo doseči. Lahko rečem, da je bil Bog z nami v tej naši večstoletni želji po samostojni Sloveniji, a smo tudi imeli veliko srečo, da so bile tudi ugodne mednarodne okoliščine za takšno odločitev. Bili smo tudi enotni in močno povezani v tej želji po samostojni Sloveniji.

Marsikaj smo se naučili v tem kratkem obdobju samostojnosti. Postavljali smo temelje novim demokratičnim strukturam in načinu vodenja države. Vlade so se menjavale in prinašale nove možnosti ter rešitve mnogim težavam in krizam. Stranke so nastajale, se oblikovale, preoblikovale in tudi izginjale največkrat okoli močnih osebnosti, ki so zaznamovale politično življenje.

Učili smo se kulturo (političnega) dialoga, pa vendar v zadnjih tednih nove vlade je bil dialog med vlado in sindikati zelo težak. Je to morda tudi globlje znamenje, da je potrebno tudi na področju dialoga med desnico in levico še kaj ali celo mnogo postoriti v Sloveniji? Najbrž to ne bo prišlo od zgoraj, od političnih in drugih elit v RS. Potrebujemo, da se stvari premaknejo od spodaj in to od ljudi, ki so resnično predani dialogu, ki jih boli ločevanje v narodu ter moti delitev in razslojevanje v družbi, ter si želijo bolj povezano in zato bolj kreativno Slovenijo.

Lahko pa se zgodi, da se najde skupina zavzetih ljudi – npr. razumnikov, umetnikov ter politikov, ki napišejo svoj pogled na izhod krize v Sloveniji in s tem dajo nov zagon ter doprinos pri iskanju izhoda iz krize, ki prihaja od spodaj. Več Slovenije od spodaj, kar pomeni tudi več kreativnosti ter demokratičnosti civilne družbe, pomeni tudi več Evrope od spodaj, ki jo tudi Evropa močno potrebuje. Pomembno je v tem procesu prisluhniti tudi mladim, ki imajo svoj pogled na sedanje razmere in predvsem na prihodnost Slovenije ter Evrope.

Potrebno je, z veliko modrosti in potrpežljivosti, da bi v dialoškem duhu prišli do skupnih rešitev za izhod iz krize. V slovenskem narodu je še veliko zdravega. Potrebujemo malo več povezanosti, globljega spoštovanja drug drugega in predvsem večjo zavest, da smo vsi (so)odvisni drug od drugega.

Upam, da bo letošnji praznik državnosti – prav zaradi krize, ki jo vsi doživljamo –, nova priložnost za utrditev temeljev naše države ne glede na strankarsko pripadnost, priložnost za poglobljene odnose med ljudmi ter zavzemanje za vrednote kot so skupno dobro, sočutje, skrb za bližnjega in predvsem skromnost ter (medgeneracijska) solidarnost.

p. dr. Robin Schweiger je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije