Francoski škofje po volitvah v državi

Svet 10. 05. 2012, 16:05

Novi francoski predsednik Francois Hollande se v pogovorih z evropskimi politiki, s katerimi se srečuje v dneh po zmagi na volitvah, osredotoča na premagovanje dolžniške krize v območju skupne valute in prizadevanja za vnovičen zagon rasti v državah stare celine. Kot je znano, se Hollande zavzema za milejše varčevalne ukrepe. Katoliška Cerkev v Franciji ga je že pozvala, naj razmišlja širše, da ne v Franciji ne v Evropi ne bo še več brezposelnosti in revščine.

Hollande je takoj po izvolitvi poudaril, da si bo prizadeval za narodno enotnost, bolj enotna bi morala biti po njegovem tudi vsa stara celina. Na njegove besede je v pogovoru za radio Vatikan spomnil tiskovni predstavnik francoske škofovske konference Bernard Podvin. Kot je dejal, si enotnosti prav tako želijo francoski katoličani. Krajevna Cerkev po njegovih besedah ob tem vabi k pospeševanju dialoga v družbi, obljublja tudi sodelovanje. V francoski škofovski konferenci še poudarjajo, da se bo moral novi predsednik države truditi, da ne bo zaostril zdajšnje krize. Želijo, da bi Hollande zastopal vse Francoze, ne le svojih volivcev, prav tako bi po njihovem mnenju moral, kolikor je v tem času to mogoče, razširiti svoj pogled na probleme, ki jih bo prinesla prihodnost. V francoski škofovski konferenci so po volitvah vse svoje vernike tudi povabili, naj molijo tako za državo kot tudi za vso Evropo.

Pričakovanja škofa Dubosta

Svoja pričakovanja je za münchenski cerkveni radio strnil tudi škof industrijskega mesta Evry blizu Pariza Marcel Dubost, ki je pri francoski škofovski konferenci odgovoren za pogovore z ostalimi verstvi. Hollande bo moral, tako opozarja škof Dubost, poskrbeti za ljudi na robu družbe. Po njegovem ob nujnih reformah ne smejo biti zanemarjeni. Novega predsednika je še pozval, naj upošteva pravico do življenja in spoštuje priseljence, kar so francoski škofje poudarili že v začetku predvolilne kampanje.

Hollandu pisal kapitelj lateranske bazilike

Novega francoskega predsednika je kapitelj papeške bazilike svetega Janeza v Lateranu povabil, naj prevzame naslov častnega kanonika - laika. Gre za poseben privilegij. Francija in lateranska bazilika hranita posebne vezi že od časa Pipina Malega. Naslov častnega kanonika kapitelj francoskim poglavarjem podeljuje od leta 1604, ko je Franciji vladal Henrik IV., od takrat so to pravico uveljavili številni francoski kralji in nato predsedniki. Od leta 1958 so naslov laiškega člana lateranskega kapitlja osebno v Rimu prevzeli štirje od šestih predsednikov. Zadnji je bil leta 2007 Nicolas Sarkozy. Ob tem velja omeniti, da je Hollande med volilnim bojem večkrat poudaril strogo ločenost države in Cerkve.