Od petka do petka: 27. april – 4. maj 2012

| 06.05.2012, 06:27 Matjaž Merljak

Razmeroma miren teden je za nami, zaznamovan s prazničnim vzdušjem, ki je polnilo turistične kraje in praznilo mestna središča, predvsem pa manjšalo jutranjo gnečo na mestnih vpadnicah. Nekoliko je minule dni popestrilo le nestabilno vreme z neurji in točo, za dvig temperature v Ljubljani pa so poskrbeli Hrvati in sindikati.

Začenjamo pa z dogodkom, ki je pravzaprav ne glede na pomembnost bolj slabo odmeval v slovenskih medijih. Slovenija je od 28. aprila do 1. maja gostila mednarodno Taizejsko srečanje, ki se ga je udeležilo več kot tisoč mladih iz Slovenije in drugih evropskih držav. Voditelj skupnosti Taize, prior brat Alois je mladim spregovoril o zaupanju v Boga, ki v sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu lahko postane izvir življenja.

Srečanja, ki je potekalo pri svetem Jožefu na Poljanah v Ljubljani, sta se udeležila tudi ljubljanski nadškof Anton Stres in koprski pomožni škof Jurij Bizjak.

V torek smo tako kot drugje po svetu praznovali mednarodni praznik dela. Marsikje so zagoreli kresovi, nekatere vzpetine so krasili mlaji, odmevali so različni govori in po hišah, vsaj nekaterih, so zaplapolale zastave.

Katoliška Cerkev ob tem dnevu v ospredje postavlja zgled svetega Jožefa delavca. Kot vzor za delavce je ta god Cerkev uradno predlagala leta 1955. V njegovem liku vidi vzor in zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter tako poskrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa. Praznik dela je postal posvečen dan, v katerem ni prostora za neslogo, sovraštvo in nasilje Cerkev je tako uvedla versko razsežnost praznika in ga razsvetlila z vzorom tesarja iz Nazareta, ki mu je bil zaupan učlovečeni Božji Sin.

Ob mednarodnem prazniku dela in godu svetega Jožefa delavca se je sodelavka Helena Škrlec pogovarjala z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Andrejem Vizjakom ter članico komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Stanko Kukar. Oba ugotavljata, da delo kot vrednota izgublja pomen.
Delo bi moralo biti vrednota, a Vizjak ima občutek, da ni povsem tako. Meni, da so verjetno krivi težki časi, ob tem pa tudi slabi zgledi.
„To, da lahko nekateri obogatijo čez noč in brez dela, to, da so določene anomalije v tej družbi, demotivira marsikoga, da jemlje delo kot vrednota. Bojim se tudi, da so med mladimi zaradi slabih zgledov iznajdljivost, preračunljivost, celo izkoriščanje čedalje bolj v ospredju, namesto da bi imeli in razvijali delo kot vrednoto.“
Kukarjeva je spomnila, da je bilo delo za Slovence nekoč zelo velika vrednota.
„Slovenci smo bili še v času skupnega bivanja v Avstriji in pozneje v Jugoslaviji znani kot dobri, vestni in pošteni delavci.
A Kukarjeva se strinja z ministrom, da se je pomen vrednote dela in delavnosti zmanjšal, ponekod celo izginil.

Predsednik države Danilo Türk je mednarodni praznik dela povezal s spominom na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade in nad Šentjernejem nagovoril okrog 5000 udeležencev. V govoru se ni dotaknil teh zgodovinskih dogodkov, ampak aktualnih pogajanj med vlado in sindikati ter pogajalce pozval, naj si prizadevajo za dosego sporazuma. Predsednik Türk je poudaril tudi, da delavci ne morejo biti le strošek ali storitev. Delo in delovni človek je in bo ostal vrednota tudi za naprej, je poudaril.

Ker v Sloveniji praznik dela praznujemo dva dni, je 2. maj dela prost dan. Vlada pa zaradi varčevanja načrtuje ukinitev dveh doslej dela prostih dni – 2. januarja in 2. maja. Praznik dela sicer nikjer v Evropski uniji razen v Sloveniji ne prinaša dveh dela prostih dni. Ukinitev obeh praznikov je del predloga zakona o uravnoteženju javnih financ. Po prepričanju vlade bi to vplivalo na povečanje produktivnosti ter zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev.
Tudi petkova pogajanja med sindikati in vlado niso prinesla napredka. Koordinacija stavkovnega odbora javnega sektorja je namreč soglasno zavrnila zadnji vladni predlog, s katerim je ta predlagala devetodstotno znižanje plač v javnem sektorju, s 1. junijem znižanje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja za 50 odstotkov in izločitev predlogov o spremembah standardov in normativov na področju šolstva. Regres za letni dopust bi se letos po vladnem predlogu izplačal vsem javnim uslužbencem, in sicer v višini, ki je skladna s plačnim razredom uslužbenca. Prihodnje leto bi regres prejeli uslužbenci do vključno 40. plačnega razreda, torej tisti z najvišjimi dohodki bi ostali brez. S 1. januarjem prihodnje leto bi zaposlenim v javnem sektorju pripadalo največ 32 dni letnega dopusta, iz naslova posebnih pogojev dela pa bi se uslužbencu dodelilo še največ dodatnih 10 dni dopusta. Glavni vladni pogajalec Andrej Vizjak je ogorčen, ker sindikati zavračajo vse predloge po vrsti. Po njegovem mnenju to kaže, da so se sindikati ves čas pogajali s figo v žepu. Nadaljevanje pogajanj se mu zato ne zdi smiselno. Koalicija naj bi se glede morebitnih dopolnil k zakonu za uravnoteženje javnih financ odločila danes na srečanju vlade s poslanci koalicije.

Odprto vprašanje Ljubljanske banke in hrvaških varčevalcev spet krha odnose med Slovenijo in Hrvaško. Kot je znano, sta se nekdanja predsednika vlad premier Borut Pahor in Jadranka Kosor pred dvema letoma s sporazumom zavezala, da se bo vprašanje poravnave dolga hrvaškim bankam reševalo na podlagi nasledstvenega sporazuma pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Toda hrvaške banke so se zdaj v imenu države odločile, da vložijo tožbo zoper LB in NLB in dolg izterjajo po sodni poti. Nekdanji zunanji minister v času Janševe vlade dr. Dimitrij Rupel meni, da Slovenija takšnega nezakonitega ravnanja svoje južne sosede ne bi smela dovoliti.

Po Ruplovem mnenju je najbolje počakati na to, da hrvaška vlada Sloveniji pošlje uradna pojasnila glede sklepov, ki so za zdaj še zaupni.

Razprave o vlogi državnega sveta in potrebi po njegovi ukinitvi so bile ta teden spet glasnejše. Da bi ta takoimenovani drugi dom parlamenta ukinili, je potrebna sprememba ustave, za to pa je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Da je to zahteven izziv, se je pokazalo tudi v četrtek na ustavni komisiji. Predlagateljice ustavnih sprememb Državljanska lista, SDS, NSi in Desus so sicer za ukinitev, glas za je prispeval tudi predsednik SD Borut Pahor, medtem ko sta Slovenska ljudska stranka in Pozitivna Slovenija za preoblikovanje državnega sveta. O tem, ali bo državni zbor začel postopek za spremembo ustave, bo ustavna komisija odločala 9. maja.

Na Statističnem uradu so v preteklih dneh predstavili novo brošuro, v kateri je celovito prikazano področje izobraževanja v Sloveniji. Podatki so vezani na skupne evropske strateške cilje, Slovenija pa se pri večini giblje okoli povprečja držav članic. Bralna pismenost pri nas je pod povprečjem unije, pri matematični pismenosti pa smo nadpovprečni.
Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih vključenih vsako leto več otrok. V letu 2010 smo se s 93 odstotki uvrstili v sredino lestvice držav Unije, cilj strategije pa predvideva 95-odstotno vključenost otrok v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih do leta 2020. Delež mladih med 15 in 24 letom v formalnem izobraževanju je v Sloveniji nekaj več kot 70-odstoten, kar je za desetino nad evropskim povprečjem. Izobražujemo se 18 let in pol, povprečje EU pa znaša 17 let.
Pri študijski mobilnosti je Slovenija precej pod povprečjem povezave. Tujih študentov je bilo pri nas v prejšnjem študijskem letu le za dobra 2 odstotka. Število študentov iz tujine sicer narašča, nacionalni cilj, ki si ga je postavila Slovenija, pa je vsaj 10 odstotkov tujih študentov do leta 2020.
Po podatkih Statističnega urada vpis v nižje in srednje poklicno izobraževanje upada. Ob koncu lanskega šolskega leta je bilo v to vrsto izobraževanja vključenih le nekaj več kot 15 odstotkov dijakov.
Ob začetku tekočega šolskega leta je bil v srednje šole vpisan 79.901 dijak. Tudi tokrat se jih je največ vpisalo v srednje-splošno ter v srednje-tehniško in strokovno izobraževanje. V nižje in srednje poklicno izobraževanje pa se je vpisalo 16 odstotkov dijakov.

Turistični delavci ob dobri zasedenosti kapacitet v času prvomajskih praznikov pričakujejo tudi uspešno poletno sezono. Stopnje rasti bodo sicer v luči zaostrenih gospodarskih razmer na številnih ključnih trgih za Slovenijo najverjetneje nekoliko nižje kot v lanskem letu, predvsem pa naj bi se gospodarska kriza poznala na manjšem obisku domačih turistov, ocenjuje direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak.

Kriza se odraža tudi v zaustavitvi investicij v turistično infrastrukturo, kjer pa večjih težav ni. V zadnjih letih je bilo namreč v infrastrukturo ogromno vlaganj, predvsem s strani zdravilišč. Naša ponudba je kakovostna, obstoječe kapacitete pa je sedaj potrebno intenzivno tržiti, poudarja Pakova.

Šport:

Mednarodna smučarska zveza (Fis) je potrdila ustreznost kandidature Planice za nordijsko svetovno prvenstvo leta 2017. Gradivo, ki ga je delovna skupina za kandidaturo pod vodstvom Janeza Bukovnika pripravila v zadnjih mesecih, je odgovorilo na vsa vprašanja, ki so jih imeli člani strokovne skupine Fis.

Tako se Planica lahko poda v boj za organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva, kjer jo čakajo močni protikandidati Zakopane, Lahti in Oberstdorf. Odločitev o prireditelju SP 2017 bo znana 31. maja na kongresu Mednarodne smučarske zveze v Južni Koreji.

Slovenija gosti evropsko prvenstvo v nogometu do 17 let. Našo izbrano vrsto čakata še tekmi s Poljsko, ki bo jutri v Lendavi, in z Belgijo, ki bo v četrtek v Mariboru. Polfinalni tekmi bosta v nedeljo, 13. maja v Stožicah, finale pa bo 16. maja, prav tako v Ljubljani.

Slovenska reprezentanca v olimpijskem slogu taekwondoja je več kot odlično začela nastope na letošnjem evropskem prvenstvu v Manchestru. Ivan Trajkovič je v kategoriji nad 87 kg prvi dan tekmovanja osvojil srebrno medaljo, prvo tovrstno v zgodovini slovenskega taekwondoja.

Konec tedna je Ljubljana tudi v znamenju speedwaya. Na eni največjih letošnjih prireditev v Sloveniji na področju avto-moto športa so se najboljši slovenski speedwayisti v kvalifikacijah ekipnega svetovnega prvenstva včeraj pomerili z Američani, Ukrajinci in Italijani.