Diagnoza: kristjan

| 23.05.2012, 14:45 Jože Bartolj

V ponedeljek, 14. maja 2012, je v Zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani potekalo vseslovensko srečanje mladih kristjanov, ki je nosilo pomenljiv naslov Diagnoza: kristjan. Gre za že tretji večji dogodek Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo, ki je dogodek tokrat organizirala skupaj s Socialno Akademijo. Krščanska skupnost v Sloveniji potrebuje nov zagon, nove ideje, mlade ljudi, ki bi prinesli nov optimizem, novo upanje v slovensko družbo.

Krivično bi bilo trditi, da mladi kristjani v Sloveniji niso aktivni. Številna gibanja in mladinske organizacije dokazujejo veliko energijo mladih ljudi. Bolj se zatakne, ko gre za vprašanje participacije mladih pri družbeno občutljivih in javno izpostavljenih temah oz., ko se je potrebno javno izpostaviti za dosego konkretnega družbenopolitičnega cilja.

Kristjan kot tujek

Eden glavnih ciljev srečanja mladih kristjanov je bil, kako senzibilizirati ta aktivacijski potencial in spodbuditi mlade kristjane, da v večji meri razmišljajo o problemih sodobne družbe. Naslov Diagnoza: kristjan je nekoliko dvoumen. Po eni strani predstavlja kritično ogledalo družbe, ki na kristjana gleda kot na tujek, ki se ga je potrebno rešiti, da lahko družba “svobodno zaživi”. Po drugi strani pa je lahko tudi samokritičen v smislu, da je tudi znotraj krščanske skupnosti veliko bolezenskih simptomov, ki jih je potrebno prepoznati in ozdraviti. Dogodek sta popestrila atraktivna gosta, dramski igralec Gregor Čušin in novinar Jože Možina.

Na začetku srečanja se je odvrtel nekajminutni film, ki je pričal o zaskrbljujočem stanju zahodne družbe, zlasti o paradoksu, ko imamo na eni strani kot (zahodna) civilizacija največje blagostanje, po drugi strani pa ravno tukaj zaskrbljujoče narašča uporaba antidepresivov ter število samomorov med mladimi. Zelo pomenljivo je bilo vprašanje enega od govorcev v filmu: »Če sta gospodarska rast in bogastvo za nas tako dobra, zakaj je toliko ljudi nesrečnih?« Pri tem je potrebno dodati, da so izjave bile posnete pred nastankom sedanje gospodarske krize.

Večina je manjšina in goreči hlapci

Gregor Čušin je v svojem slogu opisal slovensko pojmovanje manjšine in večine. Med drugim je dejal, da je v »takem sodobnem, modernem, liberalnem, slovenceljsko – Jankovičevsko-Türkovskem času najpopularnejše in tudi najboljše biti pripadnik manjšine in na strani odrinjenih, zatiranih, izbrisanih, enako mislečih, enako usmerjenih in vse drugačnih, je nastala takšna gneča, da so manjšine, tiho in neopazno, postale ne tako tiha in ne tako neopazna večina. Večina pa, teh znamenitih 72 ali ne vem koliko že odstotkov, ki nam jih stalno tiščijo pod nos in s katerimi si tudi sami mečemo pesek v oči, je tiho in neopazno postala manjšina. Tiha in neopazna.«

Jože Možina se je izkazal kot atraktiven sogovornik, ki je znal pritegniti občinstvo, o čemer so pričala številna vprašanja iz občinstva. Seveda se ni mogel izogniti vprašanjem o Pedri Opeki. Njegov dokumentarec je pri nas podiral rekorde gledanosti. Med drugim je poskušal najti odgovor, zakaj takšna zgodba, še posebej v tem času, ko upada število gledalcev, pritegne toliko število ljudi. »Kot bi rekel Pedro Opeka, to ni moje delo, to je sad neke Božje previdnosti« se je slikovito izrazil. Predvsem pa, po njegovih besedah, to kaže na to, da je slovenska zemlja »tudi za evangelijske besede še vedno perspektivna.« Sicer pa je glede medijev pri nas potrdil tezo, ki je bila postavljena iz občinstva, da so ti bolj ideološko razdeljeni kot politiki, ter dodal: »Hlapec je tukaj bolj goreč od svojega gospodarja. Če govorim o medijskih hlapcih, ki jih na žalost tudi imamo, so ti bolj goreči od politikov, ki jih zagovarjajo.«

Cerkev ne bo propadla

V času ko Katoliška cerkev v Sloveniji prestaja eno najnižjih točk ugleda v zgodovini, je tovrstno srečanje spodbuda in signal, da Cerkev kljub vsem zablodam ne bo propadla. Kot je rekel Možina, so slovenska tla za evangelij kljub vsemu perspektivna. Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je s tem dogodkom pokazala, da se da tudi mlade kristjane angažirati za teme, ki presegajo zgolj mladinski verouk, glasbene vaje, športna društva, skavte ipd.. Krščanska skupnost v Sloveniji ima prihodnost, če bo iz lastnih vrst znala aktivirati in navdihniti svoj mladi potencial ter jih opremiti za promoviranje krščanskih vrednot in za prevzemanje odgovornih funkcij v družbi.

Več komentarjev na Casnik.si