Obhajamo slovesni praznik binkošti

Cerkev po svetu 27. 05. 2012, 00:15

V katoliški Cerkvi petdeset dni po veliki noči obhajamo binkošti. Ob tem prazniku se spominjamo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Z današnjim dnem se zaključuje velikonočni čas.

Petdeset dni po veliki noči, prav na judovski binkoštni praznik, se je izpolnila Jezusova obljuba, dana apostolom, da bodo odeti v moč z višave (prim. Lk 24,49). Skupaj z Marijo so izpolnili Jezusovo naročilo, naj vse dotlej ostanejo v mestu. V dvorani zadnje večerje, kjer so bili zbrani v molitvi, je – kot poročajo Apostolska dela – nenadoma nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Napolnjeni so bili s Svetim Duhom. (prim. Apd 2,1-4). Šli so ven in začeli oznanjati v tujih jezikih, da je Jezus, ki je umrl in vstal od mrtvih, Božji Sin in obljubljeni Odrešenik. Papež Benedikt XVI. je opozoril, da je Sveti Duh Cerkvi vse od njenih začetkov vtisnil misijonski značaj in jo vsem narodom napotil oznanjat zmago Božje ljubezni nad grehom in smrtjo. Papež je o binkoštih med drugim spregovoril že pri zadnji splošni avdienci v Vatikanu, ko je nadaljeval svoje razmišljanje o krščanski molitvi. Spomnil je, kako nas apostol Pavel uči, da krščanska molitev ni samo naše delo, ampak je najprej delo Svetega Duha, ki v nas in z nami kliče k Bogu Očetu. „Ne bi mogli moliti, če v globino našega srca ne bi bila vtisnjena želja po Bogu in to, da smo Božji otroci,“ je zbranim vernikom minulo sredo dejal papež.

Sveti oče je poudaril, da je naša osebna molitev vedno tudi del molitve vsega cerkvenega občestva. Povabil nas je, naj se še bolj odpremo delovanju Svetega Duha, da bi nas ta vodil k večjemu zaupanju v Očeta in podobnosti z Jezusom, njegovim Sinom. „Ko se obrnemo na našega Očeta v svojem notranjem bivališču, v tišini in zbranosti, nismo nikoli sami. Kdor se pogovarja z Bogom, ni nikoli sam. Nahajamo se sredi velike molitve Cerkve, smo del velike simfonije, ki jo krščanska skupnost, razkropljena po vseh koncih sveta in v vsakem času, dviga k Bogu. Vsakič, ko kličemo Aba - Oče, je tukaj Cerkev, vsa skupnost ljudi v molitvi, ki podpira našo molitev. In naša molitev je molitev Cerkve. Molitev, ki jo vodi Sveti Duh, nas postavlja v velik in enkraten mozaik Božje družine, v katerem ima vsak pomembno mesto in vlogo v globoki edinosti z vsemi.“

Povezovanje gibanj in skupnosti v katoliški Cerkvi

Na predvečer binkošti leta 1998 je papež Janez Pavel II. na Trgu svetega Petra prvič sklical vsa cerkvena gibanja in skupnosti. Od tega dne so se ta začela globlje povezovati, kar je pripeljalo do skupnih projektov, kot je na primer sodelovanje Skupaj za Evropo. Z njim želijo prispevati k temu, da bi naši celini povrnili njeno dušo.

Cerkev v Avstraliji vstopa v leto milosti

Cerkev v Avstraliji vstopa v leto milosti, ki se bo zaključilo na binkošti leta 2013. V tem obdobju so avstralski katoličani povabljeni, da si vzamejo več časa za razmislek in več trenutkov posvetijo molitvi. Dogodkov in pobud po vseh avstralskih župnijah ne bo manjkalo; tamkajšnja škofovska konferenca je pripravila tudi posebno spletno stran. Leto milosti želi biti poziv celotni Cerkvi v Avstraliji, da stopi na pot duhovnosti, poslušanja in molitve ter novega srečanja s Kristusom, trdijo avstralski škofje. Pomožni škof v Sydneyu Peter Andrew Comensoli je pojasnil, da v ospredje ne želijo postaviti samo pobud in dogodkov, ampak vernike povabiti, da se zaustavijo pri Kristusu. Tema leta milosti se namreč glasi Napotiti se h Kristusu. Sydneyjski škof je zatrdil, da je leto milosti namenjeno iskanju priložnosti za kontemplacijo Jezusovega obličja, za poslušanje njegovega glasu na nov in globlji način, v gotovosti, da nas samo on lahko vodi v prihodnost in naredi iz nas eno samo stvar v veri, upanji in ljubezni. Zato je namen leta milosti trojen: srečati se s Kristusom v molitvi, preko spokornosti iskati prenovo, rasti kot Kristusovi učenci ter pri tem gojiti darove Svetega Duha, da se bo na ta način Cerkev v Avstraliji še naprej spreminjala v moči Kristusovega vstajenja. Škofje tudi poudarjajo pomen bolj zbrane, umirjene in redne molitve ter izpostavljajo branje Svetega pisma in molitev lectio divina.

Izraz binkošti in cerkveno leto

Slovensko ime binkošti izhaja iz nemškega jezika, izvorna beseda v grškem jeziku 'pentekoste' (hemera) pa pomeni petdeseti (dan). Praznik izhaja iz judovske tradicije in je eden od treh t. i. romarskih praznikov. V času žetve je bil to prvotno kmečki praznik. V krščanski tradiciji so binkošti dogodek prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Marijo, Božjo mater prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah iz oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.