V Fatimi srečanje o pastorali Romov
Svet
V Fatimi na Portugalskem so prejšnji konec tedna gostili evropski kongres mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Romov. Udeleženci so skušali poiskati odgovor na vprašanje, kako naj v današnji, vse bolj razčlovečeni družbi, ki po svojih strukturah ljudi odriva na obrobje, evangelij odgovarja svetu in posamezniku.
Kot je v poročilu o dogodku napisal koordinator za pastoralo Romov pri Slovenski škofovski konferenci, Peter Kokotec, so na predavanjih in pri delu po skupinah "ugotavljali, da se povsod v Evropi dogaja socialna, moralna in duhovna izključenost posameznikov in skupin. Mednje sodijo tudi Romi, ki so kot narod razkropljeni po vseh državah stare celine. Razlogi za izključenost so trije: različnost manjšine od večine, nelagodnost ob prisotnosti drugačnih in moralna diskriminacija, pri kateri so Romi že vnaprej označeni kot slabi."
Kot še piše Kokotec, "prizadevanju proti kakršni koli izključenosti odgovarja evangelij, ki pravi, da je bil Kristus "prijatelj cestninarjev in grešnikov" (Mt 11,19) ter Jezusova beseda: "Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu (Mr 16,15)." Marsikomu se takšen odgovor in celo oznanjevanje Božje besede Romom morda zdi nesmiselno. Tem daje odgovor apostol Pavel, ki pravi, da je vedno potrebno oznanjati Jezusa Kristusa, "ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost (1 Kor 1,23–24)." Udeleženci kongresa so se tako spraševali, ali se lahko iz oznanjevanja obrobnim, zapostavljenim in zapuščenim lahko česa naučimo in ali je takšno oznanjevanje sploh še aktualno, ko naj bi bilo v Evropi in njenih strukturah poskrbljeno za vse in vsakogar. "Izkušnje in situacija kažejo, da skrb za obrobne vedno o(b)staja. Za Cerkev obrobni, ki čakajo luč evangelija, pomenijo izpraševanje vesti. Zatiskanje oči pred stanjem obrobnih skupin je za Cerkev in cerkveno občestvo odmik od evangelija. Romi prav zato, ne glede na to ali so revni ali bogati, znotraj ali zunaj nekih ustaljenih norm, opominjajo Cerkev, naj se po obrobnih vedno znova vrača k svojemu pravemu poslanstvu, to je oznanjanje Kristusa, križanega in od mrtvih vstalega," poudarja Kokotec.
Kot je še dodal Kokotec, da pri srečanju ni šlo le za izmenjavo izkušenj. Po njegovem je pomenilo predvsem spodbudo, "da je življenje po evangeliju in oznanjevanje evangelija med Romi pot Cerkve, ki v trpečih in odrinjenih bratih in sestrah odkriva trpečega Kristusa. V trpečem Kristusu se v vsaki romski skupnosti in posamezniku poleg trpljenja, odrinjenosti in diskriminacije kažeta tudi slava in veselje vstajenja. V delu za Rome, z Romi in med Romi se moč v slabosti izpopolnjuje, pokaže se ljubezen in širina medčloveških odnosov, ki ne iščejo koristi, ampak zaživijo v darovanju in ljubezni. Merilo dela ni več zemeljski dobiček, ne hvala ali čast, ampak dostojanstvo vsakega človeka. To je pot in odgovor evangelija vsakemu posamezniku, občestvu in Cerkvi."
Slovenijo so poleg Kokotca na kongresu zastopali še podpredsednik mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Romov Marjan Lampret, odgovorni za pastoralo Romov v novomeški škofiji Anton Gnidovec, predstavnica Romov iz murskosoboške škofije Sonja Horvat in katehistinja med romskimi otroki v župniji Murska Sobota Anica Pušnik.
