Japonska se spominja trojne tragedije
Svet | 11.03.2012, 10:47
Na Japonskem so s številnimi žalnimi slovesnostmi obeležili prvo obletnico uničujočega potresa in cunamija, ki sta vzela več kot 19 tisoč življenj in povzročila jedrsko nesrečo v nuklearki Fukušima. Ob 14.46 po lokalnem času, natanko leto dni zatem, ko je državo stresel potres z magnitudo 9,0, je bila po vsej državi minuta molka. Opustošena območja na severovzhodu države se počasi pobirajo, ostal pa je dvom o varnosti jedrske tehnologije, ki so ji Japonci nekoč povsem zaupali.
Posledice so pretresle ves svet
11. marca 2011 je svet z grozo opazoval posledice potresa 9. stopnje po Richterjevi lestvici, najmočnejšega, ki je stresel Japonsko v njeni sodobni zgodovini. Sprožil je do 15 metrov visoke valove, ki so povsem opustošili severovzhod države. Dvojna katastrofa je zahtevala več kot 19 tisoč življenj, 3 tisoč ljudi nikoli niso našli. Z zemljo je bilo zravnanih 45 tisoč 700 hiš, skupaj je bilo poškodovanih 144 tisoč 300 zgradb. Gmota vode je zalila več kot 400 kvadratnih kilometrov kopnega in je segla do 5 kilometrov v notranjost.
Potres in cunami sta nato sprožila še jedrsko krizo, ko je pobesnelo morje onemogočilo hladilne sisteme v nuklearki v Fukušimi, zaradi česar so se reaktorji kmalu začeli pregrevati. Da so razmere stabilne, so sporočili šele sredi decembra. Ob sanaciji je prišla na dan značilnost Japoncev, ki jo spoznaš, če dalj časa živiš tam, je v enem od pogovorov za naš radio dejal profesor na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila. „Oni so verjetno eno od najbolj tehnologiziranih, razvitih narodov sveta, vendar zelo šepajo na inovativnih, kreativnih rešitvah. Oni ne morejo priti z neko hitro rešitvijo.“
Premier Kan: Japonska ni bila pripravljena
Zaradi jedrske nesreče, najhujše po tisti, v Černobilu, leta 1986, se je iz okolice Fukušime izselilo skoraj 90 tisoč ljudi. Veliko se jih je odločilo, da prizadete kraje zapusti za vedno. Nekdanji premier Naoto Kan je priznal, da Japonska na katastrofo takšnih razsežnosti ni bila pripravljena. Je pa med drugim opomnila ljudi po svetu na nevarnost jedrske energije, mnoge države so spremenile energetske načrte za prihodnost. „Delitev izkušenj in tudi obžalovanj ob jedrski nesreči z mednarodno skupnostjo bo prispevalo k splošni jedrski varnosti in sodelovanju,“ je pred obletnico za CNN dejal Jošihiko Noda, ki je vodenje japonske vlade prevzel pred pol leta. Na Japonskem medtem delujeta le še dva od 54 reaktorjev v državi. Lokalne skupnosti jim ne dovolijo vnovičnega zagona zaradi dvomov o varnosti jedrske tehnologije, ki ji je Japonska nekoč povsem zaupala.
„Rešiti se moramo naše odvisnosti od jedrske energije in na srednji do dolgi rok vzpostaviti družbo, ki se ne bo zanašala na jedrsko energijo,“ je še poudaril Noda. V teh dneh se tudi zahvaljuje za sočutje in podporo mednarodne skupnosti. Ob tem je povedal, da je že viden napredek pri obnovi, a hkrati priznal, da ni dovolj hiter. Po njegovih besedah se bo nadaljevala še vsaj prihodnjih pet let, dokončno pa naj bi bila prizadeta območja obnovljena v desetih letih.
Pomembna pomoč mednarodne skupnosti
Japonski, ki je vedno pripravljena pomagati državam in ljudem v nesreči, je takoj priskočila na pomoč mednarodna skupnost. Pridružila se ji je tudi Slovenija in slovenska podjetja, ki so v sodelovanju z japonskimi partnerji postavila hiši v Minami Sanriku in v Higashi Matsushima. Solidarnost s prizadetimi v trojni nesreči je pokazalo tudi mnogo posameznikov, ki so ljudem s prizadetih območij namenili svoje prispevke. Prav v teh dneh so prebivalci Minami Sanrika prejeli opremo za tri vrtce, ki so jo z dražbo podarjenih fotografij omogočili slovenski umetniki. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec pa je ob tej priložnosti japonskemu kolegu izrazil iskreno obžalovanje nad naravno nesrečo neizmernih razsežnosti in spoštovanje preživelim, ki so se pogumno in dostojanstveno soočali z izgubo ter z zaupanjem v prihodnost začeli obnavljati domove in skupnosti.
Lombardi: pred nesrečo, ki je večja od nas, ne izgubljajmo upanja
O dogodku je v oddaji Octava dies razmišljal tudi direktor Radia Vatikan p. Federico Lombardi. „Potres in cunami na Japonskem sta presenetila deželo, ki se že stoletja sooča s temi katastrofami, a te zadnje ni predvidela. Nadaljevala se je z veliko nesrečo v jedrski elektrarni v Fukušimi, z zahrbtnimi in trajnimi posledicami. Zaupanje v znanost, načrti evakuacije v primeru nesreč, celotna energetska politika v napredni in dobro organizirani državi, vse je bilo postavljeno pod vprašaj. Vsi smo občudovali pogum, dostojanstvo in solidarnost, s katerimi se je japonski narod odzval na tragedijo in se organiziral glede spoprijemanja s posledicami. Pred nesrečo, ki je večja od nas, ne izgubljajmo upanja in iščimo globlji in trajni smisel naše usode in našega bivanja na tej zemlji.„
Protesti proti jedsrki energiji
V več evropskih državah so ob obletnici nesreče v japonski jedrski elektrarni Fukušima potekali protesti nasprotnikov jedrske energije. V Nemčiji so bile največje demonstracije ob nuklearkah Gundremmingen na Bavarskem in Brokdorf v zvezni deželi Schleswig-Holstein. Ob prvi jedrski elektrarni se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 4000 ljudi, po ocenah policije pa okoli 3000. Iz Brokdorfa pa poročajo o 3000 protestnikih, medtem ko so jih policisti našteli okoli 2300. Vseh demonstracij v Nemčiji se je po ocenah organizatorjev udeležilo več kot 20 tisoč protestnikov, ki so zahtevali, naj Nemčija čim prej zapre jedrske elektrarne in preide na druge vire energije.
V Švici so protestniki ob obletnici najhujše jedrske nesreče po letu 1986 pozvali k takojšnjemu zaprtju obeh nukleark v državi. Kakih 5000 demonstrantov se je zbralo ob jedrski elektrarni Mühleberg na zahodu države.
