Vladimir Ptuin
Vladimir Putin znova ruski predsednik
Svet
Na šestih predsedniških volitvah v Rusiji je prepričljivo slavil Vladimir Putin. Na čelu države je bil že med letoma 2000 in 2008, v Kremelj pa se vrača po štirih letih na položaju premierja. Potem ko je v nagovoru svojim privržencem poudarjal pomembnost svoje zmage za boljšo prihodnost vseh, so se začeli vrstiti očitki o številnih nepravilnostih. Zaznali so jih tudi mednarodni opazovalci.
Ruska volilna komisija je sporočila, da je Putina podprlo skoraj 64 odstotkov državljanov, kar pomeni, da je zmagal že v prvem krogu. Nekdanji tajni agent bo tako nastopil že tretji predsedniški mandat, ki po novem traja šest let. "Hvala vsem, ki ste rekli da veliki Rusiji," je s solzami na licih zavpil stotisočglavi množici svojih privržencev, ki se je sinoči zbrala v središču Moskve. "Dosegli smo pošteno in čisto zmago. To je bila pomembna preizkušnja za vse nas. To je bila preizkušnja politične zrelosti, samostojnosti. Dokazali smo, da naši ljudje znajo razlikovati med željo po novostih in političnimi provokacijami, s katerimi želijo nekateri uničiti rusko suverenost," je poudaril v svojem nagovoru, ki ga je večkrat prekinilo glasno vzklikanje in ploskanje.
A v prestolnici je zvečer pričakovati povsem drugačno vzdušje. Opozicija trdi, da volitve niso bile svobodne in poštene. V zadnjem času se ji je pridružil Mihail Kasjanov, ruski premier v prvem Putinovem predsedniškem mandatu. Za BBC je med drugim napovedal nadaljevanje protestov. "Nocoj se bomo zbrali na demonstracijah na Puškinovem trgu. Tako bo tudi v prihodnjih dneh. Ne vsak dan, a opozarjali bomo, da so politične reforme nujne," je poudaril.
O nepravilnostih na volitvah govorijo tudi nekateri Putinovi protikandidati. "Rusija je postala mafijska država. To velja tudi za sistem vertikalne oblasti. Narediti moramo vse za razveljavitev volilnih izidov," je prepričan predsednik komunistične partije Genadij Zjuganov, ki je zbral dobrih 17 odstotkov glasov in se uvrstil na drugo mesto. Vladimir Žironovski, Mihail Prohorov in Sergej Mironov so prejeli manj kot 10 odstotkov glasov.
"Na predsedniških volitvah se je pomerilo pet kandidatov, a kampanja je bila očitno v prid le enemu," je opozoril vodja opazovalcev Sveta Evrope. Da ni bilo prave konkurence, so se strinjali tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki so omenili še številne kršitve pri štetju glasovnic. Zaznali so jih na skoraj tretjini volišč in so že pozvali k preiskavi. Naj preuči pomanjkljivosti, je Rusijo pozvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton. Nekoliko zadržani so odzivi nekaterih evropskih držav, medtem ko je na primer Kitajska Putinu že čestitala za zmago.
