Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Franc Pukšič (foto: Matjaž Merljak)
Franc Pukšič

Pogovor s poslancem Francem Pukšičem

| 13.03.2012, 08:14 Matjaž Merljak

Komisijo državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v tej sestavi državnega zbora vodi Franc Pukšič. Komisijo je vodil že pred 12-imi leti, takrat so sprejeli resolucijo in zakon o Slovencih po svetu ter  vpeljali vseslovensko srečanje. Komisija za Slovence po svetu je do zdaj vse odločitve sprejemala soglasno. Kako bo v tem mandatu? Kakšen program jo čaka?

Komisijo vodi predsednik Franc Pukšič, podpredsednica je Tina Komel, članice in člani pa Samo Bevk, Franc Breznik, Mirko Brulc, László Göncz, Jožef Horvat, Jožef Kavtičnik, Polonca Komar, Mitja Meršol, Janja Napast, Mateja Pučnik in Ivan Simčič. Sekretarka je Katja Jerman.

Program je v četrtek, 1. marca 2012, vseh trinajst članov komisije potrdilo. V njem piše, da si bo komisija prizadevala preoblikovati se v odbor, to je matično delovno telo državnega zbora, ki obravnava ustrezno zakonodajo, zdaj kot komisija ga obravnavajo le kot zainteresirano telo, kar ni najbolje. Sprememba naj bi šla preko odbora za poslovnik. To bi lahko uresničili do letošnjih parlamentarnih počitnic.

V nadaljevanju si bodo prizadevali, da bi spremenili ustavo, s katero bi Slovenci po svetu dobili pravico do neposredne zastopanosti v državnem zboru - eden poslanec bi zastopal zamejce in eden Slovence po svetu. S tem bi dali pozitiven signal znanstvenikom, umetnikom, znanstvenikom. Pri tem računajo na podporo opozicije, saj je potrebno, da za to glasuje 60 poslank in poslancev. Ministrica Ljudmila Novak podpira to pobudo. Način izvolitve omenjenih poslancev bodo določili strokovnjaki.

Franc Pukšič v studiu Radia Ognjišče
Franc Pukšič v studiu Radia Ognjišče © Matjaž Merljak

Komisija bo dosledno upoštevala in spremljala izvajanja dvostranskih in mednarodnih pogodb s sosednjimi državami, ki zadevajo manjšino. Pri tem je Franc Pukšič še posebej omenil Madžarsko, ki bo morala začeli spoštovati zakonodajo: "Ni naša stvar, da se vtikamo v zakonodajo sosednje države, če pa ta ne spoštuje mednarodnih in dvostranskih dogovorov, pa smo to dolžni storiti."

Komisija bo spremljala delovanje urada tudi kar se tiče razporejanja proračunskega denarja med rojake v zamejstvu in po svetu. Prizadevala si bo za skupno, enotno zastopstvo naše manjšine na Koroškem in v Italiji. Denar naj gre neposredno izvajalcem programa, ne pa posrednikom - krovnim organizacijam.

V naslednjih štirih mesecih bodo delegacije komisije obiskali vse štiri manjšine v zamejstvu, da se člani komisije na terenu prepričajo o stanju. V pol leta pa bodo nato obiskali dežele in državne oblasti, kjer bodo s sintezo in analizo predstavili stanje. Če bo potrebno bodo stanje predstavili tudi na seji državnega zbora.

Nadaljevali bodo z vseslovenskimi srečanji v državnem zboru, ki so v začetku julija. Letošnje bo že 12.. Komisija si bo prizadevala za večjo splošno poznavanje tematike zamejstva in izseljenstva v Sloveniji, še posebej za vključitev v šolske programe. To naj bi imelo za posledico večje medsebojno sodelovanje matične Slovenije.

V posebni točki vladi predlagajo, da pri načrtovanju obiskov v tiste države, kjer živi slovenska skupnost, vključi v obisk tudi srečanje z njo. S tem bo dala dodatno težo rojakom.

Odzivala se bo na aktualno politično dogajanje in za dobre sosedske odnose.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...