Janša: Nič spektakularnega, samo trdo delo

| 10.02.2012, 14:28

Slovenija je pred tem, da dobi novo, deseto vlado. Poslanke in poslanci v Državnem zboru namreč odločajo o listi kandidatov za ministre. V državni zbor jo je vložil mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša. Na ministrski listi je 11 kandidatov in ena kandidatka za ministrico. Vsi so se ta teden predstavili pred pristojnimi odbori. Ti so njihove predstavitve ocenili kot ustrezne.

„Pred ekipo, o kateri danes odločate, je velik in težak izziv. Gre za mandat, na začetku katerega ni možno napovedati nič spektakularnega, zgolj trdo delo,“ je ob začetku predstavitve liste kandidatov za ministre nove vlade povedal mandatar za sestavo vlade Janez Janša. Kot glavni cilj nove vlade je po Janševih besedah zmanjšanje javne porabe za 10 odstotkov. To pa ni moč narediti linearno, ker ni rezerv. Zato bo ponekod treba seči globlje, poudarja Janša. Ob tem je poudaril tudi, da to ni tako drastično, saj so nekatere nove članice Evropske unije, zlasti baltske države, to storile na bolj trd način. „Številne od teh držav so z enim samim rezom naenkrat omejile javno porabo za 20 ali 30 odstotkov.“ Zaradi tega pa imajo po njegovih besedah zdaj gospodarsko rast in dodal: „Torej še enkrat ponavljam, da pri konsolidaciji javnih financ, natančno rečeno, ne gre za varčevanje, ampak gre enostavno za srečanje z realnostjo.“

Ob tem je spomnil, da si je glede zadolženosti Slovenije potrebno naliti čistega vina. Po njegovem namreč v javnosti krožijo napačni podatki o tem, koliko znaša državni dolg. „Govori se o tem, kako naj bi bil naš dolg na 44 odstotkih letnega BDP. Lansko leto smo zelo verjetno končali bliže 50 odstotkom. Razlika teh petih in pol odstotnih točk pa je dve milijardi evrov,“ je dejal, in dodal, da samo z racionalizacijo in krčenjem porabe ne bomo prišli iz krize, ampak je treba ustvariti manevrski prostor z izvajanjem ukrepov za rast gospodarstva, da več ustvarimo, „kajti, če bomo delali samo tisto prvo, potem bo tega denarja enkrat zmanjkalo in nikoli ne bomo izšli iz krize.“

Janša se namerava s krizo spopasti s tremi skupinami ukrepov. Najprej z odpravo plačilne nediscipline s skrajšanjem plačilnih rokov. Nato pa z odpravo administrativnih bremen in skrajšanjem reševanja sodnih sporov. Ob tem je ponudil možnost sodelovanja tudi opoziciji in dodal, da pri tem računa na pozitiven odziv. „Edini pogoj za produktiven socialni in politični dialog je, da se vsi zavedamo situacije v kateri smo, in da nihče ne sili vlade, da od nekod pripelje več denarja, kot pa smo ga sposobni zbrati.“ Janša je svoj nagovor zaključil z besedami, da si Slovenija zasluži priložnost, da stopi nazaj na pot normalnega razvoja.

V nadaljevanju objavljamo predstavitev programa predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše ob glasovanju za vlado Republike Slovenije v Državnem zboru.

Spoštovani,

Koalicija SDS, DLGV, Desus, SLS in N.Si je oblikovala predlog vladne ekipe za mandat 2012-2015, ki sem jo vložil v potrditev in o kateri bo danes odločal Državni zbor republike Slovenije. Kandidatka in kandidati so se predstavili pred pristojnimi delovnimi telesi in prav vse njihove predstavitve so bile ocenjene kot uspešne.

Koalicijsko pogodbo in predlog nove slovenske vlade smo oblikovali ob zavedanju, da je gospodarska situacija v državi težka in da povzroča tudi socialno krizo in razvojni zastoj. Zavedamo se, da je mednarodno okolje, evropsko še posebej, nestabilno in da ne moremo pričakovati hitrega izboljšanja. Nasprotno. Finančna kriza na splošno in kriza evra se utegneta še zaostrovati.

Naše težave še povečuje dejstvo, da tranzicija - kljub odločitvi za demokracijo in socialno tržno gospodarstvo že pred dvajsetimi leti - s svojimi anomalijami in stranskimi pojavi še kar traja ter, da ključni elementi socialno-tržnega gospodarstva, učinkovita in pravična pravna država, pravična socialna država in svobodni trg ne delujejo zadovoljivo.

Gospodarske subjekte in javni sektor do določene mere še vedno obvladujejo omrežja dogovorne ekonomije, zato državljani in podjetniki nimajo vsi enakih možnosti za razvoj ustvarjalnih in podjetniških ambicij.

Vlada, če ji boste namenili večinsko zaupanje, bo delovala za blaginjo Slovenije. V ta namen bo zavezana k doseganju ciljev in uresničevanju ukrepov iz koalicijske pogodbe, s katerimi želimo preseči opisano stanje.

Naš strateški cilj je, da se Slovenija od leta 2013 naprej razvija hitreje od povprečja EU, da zmanjša število brezposelnih, da dvigne zaposlenost na lizbonski cilj - 70% za delo zmožnega prebivalstva ter tako poveča življenjski standard ter blaginjo ljudi, ki živimo v Sloveniji.

Ta cilj bomo dosegali z javnofinančno konsolidacijo, temelječo na racionalnejšem delovanju države in javnega sektorja ter predvsem gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.

Za oživitev gospodarske aktivnosti je ključna ureditev plačilne nediscipline z ukrepi, ki bodo zagotovili, da bodo gospodarski sodni spori rešeni v času evropskega povprečja ter z ukrepi, ki bodo sprostili t.i. kreditni krč. Pravično in učinkovito delovanje pravne države in pravna varnost državljanov sta tudi sicer skupaj z uspešnim varovanjem človekovih pravic ključnega pomena za normalne razmere v družbi.

Vlada bo zavezana načelom trajnostnega razvoja z vidika demografije, tehnološkega razvoja, socialne stabilnosti, okolja, konkurenčnosti in finančne vzdržnosti. Ob tem si bo prizadevala za ravnovesje med socialno državo in bolj konkurenčnim tržnim gospodarstvom, zavedajoč se, da samo zdrava gospodarska rast lahko predstavlja osnovo za splošno blaginjo. Te seveda ni brez varnega, prijaznega in zdravega življenjskega okolja. Za blaginjo vseh je pomembna tudi decentralizacija države, s poudarkom na spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja in spoštovanju načela subsidiarnosti.

V ospredju bo izpolnjevanje zavez iz Pakta stabilnosti in rasti EU, izboljšanje institucionalnega okvira ter oblikovanje ugodnega okolja za tuje in domače naložbe ob hkratnem ustvarjanju pogojev za učinkovito investiranje sredstev iz skladov Evropske unije.

Vlada si bo tudi v oteženih pogojih prizadevala za stabilen sistem pokojninskega in zdravstvenega varstva, temelječ na načelu pravičnosti, preglednosti in medgeneracijske solidarnosti. Dolgoročne stabilnosti solidarnostnega pokojninskega sistema ni mogoče dosegati brez izboljšanje razmer za oblikovanje in razvoj družin ter povečanja rodnosti.

Vlada bo zavezana kakovostnemu, učinkovitemu in poštenemu upravljanju z državo po načelu, da država in vse institucije javnega sektorja služijo kot servis državljanom in gospodarstvu ter jim ne predstavljajo ovire. Kljub oteženim gospodarskim razmeram in nujnim racionalizacijam na vseh področjih bo vlada ustvarjala ugodne razmere za kulturno rast ter krepitev slovenske in evropske identitete.

Vlada bo delovala za uspešno uveljavljanje Slovenije v svetu in nacionalnim ciljem, zmogljivostim države ter skupni evropski zunanji in varnostni politiki prilagojeno prevzemanje odgovornosti za širjenje prostora svobode, miru, spoštovanja človekovih pravic in varnosti.

Stanje v Sloveniji je tako resno, da bo nova vlada morala že v prvih mesecih narediti najnujnejše, da presekamo spiralo pesimizma, pomanjkanja ambicij in sušo finančnih virov ter začnemo obračati smer razvoja ponovno navzgor. Vse s ciljem, da se v slovensko gospodarstvo in med ljudi čim prej začne vračati optimizem, da začnejo v gospodarstvu nastajati nova delovna mesta, da poraste splošna blaginja in da začne Slovenija delovati kot pravična država.

Z združevanjem vsebinsko povezanih administrativnih in upravljavskih funkcij, katerih cilj je racionalizacija in pocenitev upravljanja z državo, smo s sprejetjem zakona o vladi že pričeli. Nadaljevali ga bomo po celotni strukturi, pri tem pa bo moral status zaposlenih v javnem sektorju deliti usodo statusa zaposlenih v gospodarstvu.

Takoj po imenovanju vlade bomo pristopili k socialnemu in medgeneracijskemu dialogu. Sprožili bomo oblikovanje novega socialnega sporazuma ter socialne partnerje povabili k sooblikovanju rešitev, ki bodo Sloveniji, ob čim manjšemu odrekanju in pravični porazdelitvi socialnih bremen omogočili izhod iz krize.

S ciljem doseči čim širše soglasje in enotnost pri rešitvah za izhod iz krize in strukturnih prilagoditvah opozicijskim strankam ponujamo sodelovanje. Sodelovanje, če bo ponujena roka sprejeta, bo temeljilo na enakopravni udeležbi pri usklajevanju rešitev že pred obravnavo na vladi in v državnem zboru. Gre za ponudbo, ki jo opozicija v prejšnjem mandatu ni nikoli dobila. Če bi jo, bi bilo stanje v Sloveniji danes mnogo boljše.

Koalicija si je v pogodbi zadala cilj, da do konca mandata odpravi strukturni javno - finančni primanjkljaj in stabilizira delež javne porabe v BDP na ravni 45%.

Zavedati se moramo, da ne moremo porabiti več, kot ustvarimo. Ob normalnih gospodarskih razmerah vsi odhodki države za financiranje javne porabe po standardu ESA 95 lahko znašajo največ 45% bruto domačega proizvoda. Rešitev je podlaga za bolj predvidljive razmere za podjetništvo in signalizira javnemu sektorju, da bo v dobrem in v slabem delil usodo gospodarstva. Takšna rešitev daje okvir za pripravo proračunskih aktov za leto 2012 in kasneje. Rešitev je uvod v ustavne spremembe, v katerih bomo definirali fiskalno pravilo ter s proračunskimi dokumenti v naslednjih letih zagotovili njegovo postopno uresničitev.

Iz krize bomo izšli samo, če bo tisti del gospodarstva, ki zaposluje bolj izobražene ljudi, ki vlaga v znanje in investira, dobil dodaten zagon. Zato bomo podprli ustvarjalne in zmanjšali stroške dela.

Z omejitvijo prispevkov za socialno varnost bomo zmanjšali stroške dela bolj produktivnih. Višino plače, od katere dalje bi veljala omejitev prispevkov, bomo določili na podlagi presoje sprejemljivih finančnih učinkov v obeh blagajnah in v proračunu.

V skladu s sedanjim Zakonom o dohodnini se prehod v najvišji razred dohodnine začne že pri približno povprečni plači. To deluje nespodbudno na zaposlovanje strokovnjakov, ki dosegajo višjo dodano vrednost in prispevajo k večji storilnosti. Slovenski ustvarjalni razred s tem naredi cenovno nekonkurenčnega v primerjavi s kolegi iz konkurenčnih držav. Zato bomo uveljavili spremembo dohodninske lestvice, s katero bodo prejemki najproduktivnejših delavcev manj obdavčeni, s tem bo gospodarstvo bolj konkurenčno in produktivnejše, saj bo lahko več denarja namenilo za razvoj in nova delovna mesta.

Davčni postopki so še posebej zapleteni za majhna podjetja, ki so eden najpomembnejših delov gospodarstva. Zato bomo poenostavili davčne predpise s pavšalno obdavčitvijo dohodkov. S tem bomo spodbudili rast podjetništva, dosegli večje število delovnih mest, razširili krog, ki plačuje davke, in legalizirali del sive ekonomije.

S postopnim znižanjem stopnje davka od dohodka pravnih oseb bomo dali gospodarstvu signal o zavedanju, da nam rast, razvoj in večjo zaposlenost lahko zagotovi le povečana gospodarska aktivnost. Hkrati pa bo to za tuje investitorje znak, da Republika Slovenija spodbuja naložbe in investitorjem zagotavlja konkurenčne pogoje za poslovanje.

Investicije, ki so ključnega pomena za konkurenčnost gospodarstva in nova delovna mesta, so zastale. Z neomejeno investicijsko olajšavo bomo izboljšali pogoje gospodarjenja in s tem spodbudili podjetja in samostojne podjetnike, da investirajo in na ta način dosegajo večjo dodano vrednost ter so zato bolj konkurenčni.

Po veljavnem zakonu so davčna tajnost tudi podatki o davčnem zavezancu - neplačniku, dokler postopek ni pravnomočen. Uveljavili bomo rešitev, ki bo preventivno pripomogla k preprečevanju davčnih utaj, razkrivanju neplačnikov ter povečanju plačilne discipline. Enako velja tudi za delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Zakonsko bomo omogočili, da bodo gospodarski subjekti objavljali podatke o plačilnih obveznostih svojih partnerjev.

Odpravili bomo administrativne ovire in nepotrebna soglasja ter s tem krč in zamude pri umeščanju objektov v prostor.

Uveljavljeni bodo naslednji ukrepi:

• poenostavitev prostorskega načrtovanja občin, predvsem z omejitvijo moči državne birokracije in uveljavitvijo načela zaupanja v lokalne oblasti,

• zmanjšanje nabora posegov, ki terjajo posebna soglasja,

• zmanjšanje nabora potrebnih soglasij,

• dosledno spoštovanje načela »molk je odobritev« pri soglasjih, potrebnih pred vložitvijo zahteve za gradbeno dovoljenje,

• brezplačnost vseh soglasij,

• izdaja vseh soglasij najkasneje v roku enega meseca, na področju varstva okolja pa največ dva meseca,

• natančno spremljanje pravočasnosti izdajanja dovoljenj in soglasij, javnost teh podatkov na spletu,

• uveljavitev osebne odgovornosti predstojnikov organov, ki ne zagotavljajo reševanja zadev v roku.

Z nadaljnjo deregulacijo bomo zmanjšali število dejavnosti, za katere je potrebno posebno dovoljenje. Vloge za dovoljenja bo mogoče vlagati na enotnih vstopnih točkah VEM. Nasploh bomo te točke postopoma nadgradili v vseobsežen državni servis za podjetnike in investitorje.

Debirokratizacija bo potekala na dva načina: preventivno (preko presoje učinkov - RIA, kot je urejena v poslovniku vlade) in z zbiranjem predlogov za poenostavitve, ki jih bomo zajeli v letnem akcijskem načrtu za odpravo administrativnih ovir.

Banke v Sloveniji so v svojih bilancah akumulirale precej slabih kreditov, zaradi katerih so se znašle v t.i. kreditnem krču. Kreditna aktivnost v Sloveniji je zastala. Tudi dobra podjetja z naročili imajo težave s pridobivanjem sredstev in kapitala. S priznanjem slabih kreditov se bo sprožil tudi postopek ugotavljanja odgovornosti za njihov nastanek. Izboljšali bomo upravljanje finančnih institucij v državni lasti in v sodelovanju z Banko Slovenije izpopolnili regulacijo bančnega sistema. Finančni sektor bo ponovno lahko začel uspešno opravljati svojo osnovno vlogo in servisirati zdravo gospodarstvo. S tem bomo spodbudili gospodarsko aktivnost in posledično zaposlovanje. Z namenom, da se izboljša likvidnost, bomo uvedli 15 dnevni plačilni rok za neposredne in posredne proračunske uporabnike.

Koalicijski partnerji bomo okrepili NPU in vzpostavili jasne linije odgovornosti znotraj sistema policije. Prav tako bomo okrepili posebno tožilsko skupino in ustanovili sodišče za preganjanje težkih gospodarskih kaznivih dejanj, pranja denarja, špekulativnih stečajev, divje privatizacije, oškodovanja delavcev in neplačevanja prispevkov. Rok za razsodbo na prvi stopnji bo 6, na drugi pa 3 mesece.

Izboljšali bomo plačilno disciplino, ki jo še posebej pogrešajo mali gospodarski subjekti. Uvedli bomo enotni račun pravne osebe, na katerem bodo zbrani podatki o vseh računih in stanju na računih. Uvedli bomo enostavnejše instrumente zavarovanja terjatev, na podlagi katerih bo lahko izvršbo opravljala tudi javna agencija, ki bo upravljala z enotnimi računi.

Vlada se bo poleg omenjenih ukrepov v svojem mandatu lotila tudi:

• načrtnega odpravljanja ostalih slabosti v gospodarskem okolju;

• priprave velikih državnih projektov za vlaganja, predvsem na področju infrastrukture;

• nacionalnega energetskega programa;

• reforme sistema koncesij za upravljanje javnih gozdov s ciljem boljšega izkoriščanja in domače predelave lesa;

• poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotovitev transparentnega pridobivanja poslov prek javnih naročil;

• zagotavljanja večje dostopnosti do širokopasovnega omrežja;

• sofinanciranja patentne zaščite in vzpostavitev enotne spletne točke za prijavo in nadzor nad patentnimi prijavami;

• ukrepov za povečanje dviga konkurenčnosti in obsega turistične dejavnosti z generiranjem povpraševanja po Sloveniji kot turistični destinaciji;

• poenostavitve poročanja z poročanjem na enem mestu;

• spodbujanja kreativnosti in uveljavljanja blagovnih znamk;

• strategije upravljanja kapitalskih naložb.

Strateški cilj vlade bo tako povečati zaposlenost kot zmanjšati brezposelnost. Cilj politike zaposlovanja bo, da ima čim več ljudi ustvarjalno plačano delo.

Z zmanjševanjem razlik v regulaciji in obremenitvi različnih oblik delovnih razmerij bomo omogočili "mehke prehode" med različnimi oblikami zaposlitve. Delavci, ki bodo dlje časa delali za istega delodajalca, bodo tako lažje prehajali iz najbolj fleksibilnih oblik zaposlitve v ugodnejše, stalnejše oblike delovnega razmerja. Na drugi strani se bodo stroški delodajalcev povečevali postopoma, tako da bodo imeli manj razlogov, da bi se izogibali zaposlovanju za daljše obdobje. Na tak način bomo zagotovili ustrezno ravnovesje med varnostjo in prilagodljivostjo zaposlitve. Pri tem bomo koalicijski partnerji še posebej pozorni na ukrepe, ki bodo spodbujali zaposlovanje za nedoločen čas.

V sodelovanju s socialnimi partnerji bomo oblikovali sklad za odpravnine, ki bo omogočal tistim, ki so izgubili zaposlitev, ustrezno varnost v času iskanja nove zaposlitve. Sklad, v katerega bo svoj delež prispevala tudi država, bo deloval po zavarovalniškem principu, neizkoriščena sredstva pa bodo zaposleni lahko spremenili v pokojninsko rento. Z ukrepom bomo podjetjem zmanjšali stroške, ki nastanejo zaradi obveznosti izplačila odpravnin, zaposlenim pa povečali varnost v primeru izgube zaposlitve.

Za čimprejšnjo zaposlitev mladih, ki so končali šolanje, bomo oblikovali posebne programe, ki bodo spodbujali delodajalce, da bodo mlade vključevali v delovni proces že med šolanjem, za njihovo prvo redno zaposlitev pa jim bomo omogočili posebne spodbude v obliki zmanjšanja prispevkov ali delnega nadomestila plač.

V vrtcih in šolah bomo zagotavljali pogoje za sodobno vzgojo in izobraževanje, kakovostno pridobivanje temeljnega znanja, medgeneracijsko in vseživljenjsko učenje, trajnostni razvoj, zdravo življenje, državljansko in domovinsko vzgojo, utrjevanje temeljnih človeških vrednot, razvoj različnih veščin in kompetenc, s ciljem dati otrokom in mladim najboljše možnosti za srečno in ustvarjalno življenje.

Te cilje bomo dosegali z:

• modernizacijo strokovnega in poklicnega šolstva;

• posodobitvijo učnih načrtov ter zagotavljanjem avtonomije učitelja;

• povečano dostopnostjo učbenikov in ostale učne opreme;

• vzgojo za pozitivne vrednote in podporo zdravim aktivnostim;

• samo evalvacijo in zunanjo evalvacija vzgojno izobraževalnih zavodov;

• združevanjem javnih zavodov na področju izobraževanja;

• maturo, ki bo predstavljala samo zaključek šolanja.

Pripravili bomo dolgoročni program razvoja športa v Republiki Sloveniji, ki bo temeljil na smernicah nastajajočega Evropskega programa športa in primerih dobrih praks v Evropi ter po svetu.

Z doslednim uveljavljanjem merljivih kriterijev kakovosti prek sistema akreditacij in predvsem zunanjih evalvacij ter spodbujanjem odličnosti prek stimulativnega financiranja bomo povečali kakovost, učinkovitost in uspešnost visokega šolstva, tako, da se bo povprečni čas študija skrajšal, zaposljivost diplomantov pa povečala.

V ta namen bomo reformirali Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu in tako povečali njeno učinkovitost. Poleg tega bomo:

• usmerjali finančna sredstva v visokem šolstvu tja, kjer se lahko pričakuje vrhunske rezultate;

• povezovali najboljša domača in tuja znanja prek internacionalizacije visokega šolstva;

• vzpodbudili oblikovanje Slovenske tehnološke univerze;

• uvedli sistem »odličnih raziskovalnih centrov;

• krepili sistem za prenos znanstvenih spoznanj v prakso;

• povečali izkoristek evropskih (strukturnih) sredstev za razvoj visokotehnoloških podjetij.

Vsi visokošolski zavodi bodo obravnavani enakopravno ter presojani izključno glede na svoje dokazljive dosežke in kakovost.

Naslednji cilj bo izboljšanje kakovosti slovenske znanosti v svetovnem merilu z doslednim uveljavljanjem mednarodno primerljivih standardov ter spodbujanjem odličnosti z uvajanjem stimulativnega financiranja. S tem bo povezana močnejša integracija znanstveno - raziskovalnega dela, ki poteka v različnih tipih organizacij, in povečanje deleža javno financiranega znanstvenega raziskovanja, ki poteka izven okvira univerz in velikih inštitutov.

V okviru tega bo poseben poudarek na nujnosti povezovanja znanstvenega dela s potrebami gospodarstva in drugih uporabnikov znanja, predvsem s povezovanjem financiranja s prenosom znanja in krepitvijo mehanizmov in mreže intermediarnih institucij za prenos znanja.

Kulturo bo vlada obravnavala kot nosilko nacionalnega interesa in vrednot ter smiselno pot posameznikovega in narodnega samouresničevanja in ustvarjanja. Ob načelni pripravljenosti za spoznavanje, preverjanje in sprejemanje novih kulturnih vzorcev iz svetovne ustvarjalnosti bo vlada oblikovala načela za ohranjanje in utrjevanje narodne identitete ter na podlagi strokovnega vrednotenja dosežkov tradicionalne in moderne, elitne in popularne, osrednje in obrobne, podeželske in mestne kulture prepoznavati ključna področja nacionalnega pomena. S sredstvi finančne, kadrovske in zakonodajne politike bo varovala in spodbujala kulturni razvoj Slovenije.

Delujoča pravna država, ki je pravična in ki tudi v praksi manifestira enak odnos do vseh svoji državljanov je temeljnega pomena tako za normalno življenje in razvoj družbe kot za normalno delovanje gospodarstva.

Stanje nameravamo izboljšati z:

- učinkovito prenovo kazenskega postopka;

- zagotavljanjem učinkovitega in nepristranskega delovanje sodišč ter dokončnega odločanje v pritožbenih postopkih;

- občutnim skrajšanjem postopkov insolventnosti ;

- uvedbo brezplačnega vpisa v zemljiško knjigo;

- znižanjem notarskih tarif in povečanjem pristojnosti upravnih enot na področju overovitev;

- učinkovito zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja;

- zagotavljanjem enotne sodne prakse za zagotavljanje poštenega sojenja, pravne varnosti in pravične države;

- določitvijo rokov za pravnomočno odločitev v upravnih zadevah.

Kaznovalno politiko v prometu bomo spremenili tako, da bo njen cilj povečanje varnosti in pretočnosti prometa, ne pa šikaniranje voznikov ali polnjenje proračunov.

Pospešili bomo projekt odpravljanja administrativnih ovir in bremen za državljane in podjetja (na podlagi zbiranja predlogov državljanov in podjetij ter na podlagi sistematičnega "čiščenja" obstoječe zakonodaje). Pri tem bomo gradili na uspešnih primerih poenostavitev v preteklosti (sistem VEM »vse na enem mestu« za gospodarske subjekte, ukinitev dohodninske napovedi, izmenjava podatkov iz registrov po uradni dolžnosti…).

Uveljavili bomo rešitve, da se rast plač v javnem sektorju ravna po rasti plač v gospodarstvu. S tem bo javni sektor delil usodo gospodarstva v »dobrem in slabem«.

Z notranjimi rezervami bomo povečali učinkovitost obrambnega sistema. Preuredili bomo Ministrstvo za zunanje zadeve in diplomatsko - konzularno mrežo. Skrčili bomo število diplomatsko - konzularnih predstavništev (predvsem v državah EU) in odprli diplomatska predstavništva v državah, kjer se ponujajo predvsem možnosti za uresničevanje naših gospodarskih interesov. Spodbujali bomo dobrososedsko in regionalno sodelovanje ter okrepili stike z rojaki po svetu.

Kriza je opozorila, da je potrebna celovita in usklajena reforma sistema socialne varnosti, ki bo ustvarjala in pospeševala družbeno solidarnost med vsemi skupinami prebivalstva. Zato bomo razvijali tak sistem socialne varnosti, ki temelji na trajnostnem socialno - tržnem gospodarstvu, kot ga zagovarja tudi EU v Strategiji 2020.

Pri socialni zaščiti bodo v ospredju naslednji cilji:

• zmanjšanje tveganje revščine;

• dolgoročno stabilen in pravičnejši pokojninski sistem za varno starost;

• celovita oskrba ljudi, ki potrebujejo stalno pomoč;

• pregleden in pravičen sistem socialnih prejemkov;

• reorganizacija in povečanje učinkovitosti delovanja institucij na področju socialnega varstva in krepitev javne mreže, s poudarkom na razvoju neinstitucionalnih oblik varstva;

• celovita družinska politika.

Pokojninsko zakonodajo na način, da bo zagotovljena dolgoročna finančna vzdržnost in primerne pokojnine, kar ob zagonu ugodnih gospodarskih razmer pomeni raven, ki ni nižja od 60% povprečne plače, dolgoročno pa se približuje 72%. Obstoječi pokojninski sistem je treba naprej narediti transparenten in razumljiv, ga očistiti stvari, ki vanj ne sodijo, okrepiti spodbude za daljše ostajanje v zaposlitvi, nato pa z dialogom poiskati najbolj sprejemljive in pravične rešitve za njegovo prilagoditev pričakovanim finančnim zmožnostim.

Pokojninsko blagajno bomo »očistili« vseh izplačil pokojnin, za katere niso plačani prispevki. ZPIZ lahko izvaja tudi druga izplačila, za katera pa mora pridobiti dodatna sredstva (proračun).

Kakovost in varnost zdravstvenih storitev bomo zagotovili z neodvisnim zunanjim nadzorom in s spodbujanjem mednarodnih akreditacij zdravstvenih ustanov. S spremenjenim načinom financiranja bomo spodbujali najboljše klinične prakse in uvedli nagrajevanje kakovosti. Na ravni posameznih izvajalcev bomo vzpostavili standarde in normative zdravniškega dela, izhajajoč iz že sprejete Modre knjige, da se bo vedelo, koliko dela mora opraviti zdravnik za redno plačo v javni službi. Uvedli bomo transparentno ločevanje med javno financirano in tržno ponudbo zdravstvenih storitev, da ne bo prihajalo do manipulacije z zasebnimi prihodki in javnimi stroški.

Nadaljevali bomo projekt zmanjševanja čakalnih dob in zagotovili spoštovanje pacientovega časa s konkretnimi standardi.

Sprejeli bomo dodatne sistemske ukrepe za zmanjšanje regijskih razvojnih razlik, ukrepe za interesno povezovanje po posameznih projektih, za zagotavljanje pogojev in načrtovanje regijskih razvojnih programov in projektno povezovanje med regijami.

Na podlagi potreb ljudi in usklajevanja med resorji je potrebno spremeniti prostorsko načrtovanje. Vloga občin se mora spremeniti. Umeščanje razvojnih projektov (delovna mesta) se mora poenostaviti in posebej urediti (primer Avstrija). Nadaljevati se mora prenos stavbnih zemljišč SKZRS na občine.

Povečanje deleža samooskrbe in ekološke hrane je strateški cilj na področju kmetijstva. Z večjim deležem doma pridelane hrane bomo zagotavljali prehransko varnost Slovenije in večali odstotek kakovostnejše hrane. Zato bomo vzpodbujali promocijo in trženje lokalno pridelane in predelane hrane, ekološke hrane ter hrane iz drugih shem kakovosti. Spremenili bomo zakonodajo s ciljem poenostavitve izgradnje namakalnih sistemov in rastlinjakov. Omogočili bomo podelitev koncesij v razpoložljivih državnih gozdovih kmetijam na podlagi Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.

Vlada bo zavezana visokim okoljskim standardom in bo zato spodbujala nove načine organiziranja proizvodnje in uporabe čistejših tehnologij, ki lahko obenem povečujejo konkurenčnost in inovativnost našega gospodarstva, ter tako ustvarjajo delovna mesta in krepijo družbeni napredek. Okoljsko politiko bomo usklajevali s politikami na področju konkurenčnosti in gospodarskega razvoja ter z javno finančnimi okviri. Ohranjanje krajine in varovanje okolja ne smeta biti izvedena tako, da zmanjšujeta razpoložljivost zazidljivih zemljišč do te mere, da to pomembno vpliva npr. na ceno stanovanj.

Uveljavili bomo rešitve, s katerimi bomo usmerjali stanovanjsko varčevanje. Obstoječi fond praznih stanovanj bomo iz Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) prenesli na občine, SSRS pa preoblikovali.

S poenostavitvijo postopkov, s spodbujanjem konkurence in z odpravljanjem nepotrebnih administrativnih ovir bomo pocenili gradnjo stanovanj in tako omogočili njihovo večjo dostopnost ter tako spodbudili gradbeništvo.

Nadaljevali bomo z modernizacijo cestnega in železniškega omrežja. Vzpostavili bomo eno gospodarsko družbo v 100% državni lasti za vodenje investicij v državni infrastrukturi.

Slovenija bo vztrajala pri izvajanju vrste bilateralnih in multilateralnih pravnih aktov v prid slovenskim manjšinam v zamejstvu in si hkrati prizadevala vzpostaviti takšne odnose s sosednjimi državami, znotraj katerih slovenske manjšine ne bodo obravnavane kot dejavnik nestabilnosti ali celo ozemeljske ogroženosti, ampak kot most, ki povezuje in tvorno prispeva k nadgradnji sosedskih odnosov.

Posebna skrb bo namenjena integraciji oseb slovenskega porekla v slovensko okolje vključno z enostavnejšim postopkom pridobitve slovenskega državljanstva. Pri tem bomo dejavnejše vključevali osebe s slovenskim državljanstvom in/ali poreklom v slovensko znanstveno, izobraževalno, kulturno in še posebej gospodarsko okolje in spodbujali izmenjavo tokov na vseh področjih.

Vlada bo posebno skrb posvečala zagotavljanju ustavnih in drugih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Pred vlado, o kateri danes odločate, je dvojni izziv. Popeljati Slovenijo iz krize ter obenem zagotoviti čim bolj normalno delovanje družbe in njenih podsistemov. Že drugi izziv bo v razmerah splošnega krčenja sredstev izjemno zahteven, medtem ko prvi predstavlja daleč najtežjo nalogo, ki jo je imela katerakoli vladna ekipa v zgodovini Slovenije po osamosvojitvi. Pot iz krize je strma, vendar edina, ki vodi v to smer in ki je na voljo. Slovenija jo bo zmogla, ker v sebi ohranja tisočletno moč preživetja, prilagajanja in upora trdoživega naroda in skupnosti ter samozavest v uspešni osamosvojitvi skovane državnosti. In ker ima prijatelje, s katerimi deli skupno evropsko usodo. Barva Slovenije ima več kot dva milijona odtenkov in vsak od njih se mora prepoznavati tako v skupnem naporu kot v rezultatih.