Je leto spet se poslovilo

Slovenija | 07.01.2012, 18:00

Čas zimskih praznikov od božiča pa vse do svetih treh kraljev, zlasti na podeželju, spremljajo koledniki. Ti so svoje obhode že končali, mi pa smo novoletnim in trikraljevskim kolednikom iz Prlekije, z Dolenjske, s Štajerske, Primorske in Koroške prostor namenili v prvi oddaji komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te.

Koledovanje so skupinski obredni obhodi hiš v domačem kraju ali okolici na določene dni v letu s petjem obrednih voščilnih pesmi ali z uprizoritvijo kratkega dramskega prizora. Na Slovenskem so se priložnosti za koledovanje vrstile vse leto; ne po vseh krajih in ne povsod enako. Koledovalo se je za božič, novo leto, tri kralje, svečnico, gregorjevo, jurjevo, florjanovo, kres, tudi za Barbarino in Lucijino, in redkeje za Jožefovo, Mihaelovo in Štefanovo. Koledovanje je na Slovenskem prvič omenil Primož Trubar, korenine pa naj bi imelo v srednjeveškem bogoslužju.

Obisk novoletnih kolednikov naj bi k hiši prinesel srečo, zdravje in blaginjo, vljudnost pa terja, da so v zahvalo obdarovani. Po izročilu so za dar navadno jajca, klobase, suho sadje, pijača, tudi denar. Ponekod so voščilo v pesemski obliki le govorili, drugod pa so novoletne kolednice peli. Koledniki so prihajali na staro leto zvečer ali na novo leto zgodaj zjutraj. Praviloma so bili odrasli fantje, lahko tudi fantiči, ne pa ženske ali deklice. Ponekod je veljajo, da za novo leto ženska prinese nesrečo, če bi prišla voščit prva v hišo.

Besedila koledniških pesmi za novo leto so različna. Govorjena izražajo želje za dobro leto, zlasti za zdravje, seveda pa ne pozabijo omeniti darov. Od pétih kolednic, nekatere naštevajo, kaj koledniki prinašajo v dar gospodarju, gospodinji, fantom, dekletom, otrokom. Druge vpletajo v osrednji del krajše ali daljše odlomke božičnih pesmi. Nekatere, očitno mlajše, opozarjajo, naj ob novem letu pomislimo, kako droben je čas, ki je namenjen enemu človeškemu življenju in da je pomembno, kako ga preživimo.

Trikraljevsko koledovanje ima v evropskem izročilu dve obliki: ena je igrani prizor poklonitve Modrih, druga pa pevski nastop v tri kralje oblečenih kolednikov, z zvezdo ali brez nje. V obeh oblikah je bilo na Slovenskem živo in se ohranilo bolj ali manj vse do druge svetovne vojne, ponekod pa še nekaj let po njej. Najmočneje na Štajerskem, Dolenjskem, Koroškem in tudi na Gorenjskem.

Ponekod je bilo za trikraljevsko koledovanje uporabljeno isto besedilo kakor za novoletno, morda z majhno spremembo, toliko da je omenjen praznik. Naslonitev na starejše božično-novoletno koledovanje kažejo besedila, ki poročajo tako o Jezusovem rojstvu v Betlehemu kakor o poklonitvi treh kraljev. Nekatera besedila predstavljajo tri kralje prav v ljudskem legendarnem slogu, druga pa se bolj naslanjajo na evangelijsko poročilo in omenjajo tudi srečanje kraljev s Herodom. V nekaterih je izrazito koledniški začetek s pozdravom domačim, jedro s svetopisemsko vsebino, ne manjka niti sklepna prošnja za dar in končni pozdrav. Celo grožnjo za primer odklonitve daru zasledimo tu in tam. Kot vsi koledniki, tudi trikraljevski, izražajo dobre želje.

Koledniška voščila so v oddaji zapeli Vaberški fantje iz Šmartnega na Pohorju, pevci iz Koritnega, pevke iz Gorišnice pri Ptuju, Fantje od Male Nedelje, Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice, Koledniki z Ardra pri Raki, Koledniki iz Bušeče vasi, pevci Prešmentani faloti iz Stoperc, pevci Kopači iz Podlehnika, pevci iz Lancove vasi in pevci z avstrijske Koroške (iz kraja Potoče, Melviče in Blače), z besedo pa smo jo povezali z raziskavo o koledovanju dr. Zmage Kumer.

Vse dobro, veliko zdravja, sreče in notranjega miru vam, tako kot koledniki, želimo tudi ustvarjalci oddaj o ljudski glasbi in vas še naprej vabimo v družbo pevcev in godcev vsako soboto ob 17h in ob ponovitvi istega dne ob 23h.

Prisluhnite oddaji.