Gradbena delavca
Kriza delovnih mest se nadaljuje
Mednarodna organizacija dela, krajše ILO, je objavila pesimistično poročilo o svetovnem trgu dela za letos. Pri tem je opozorila, da je treba v prihodnjih desetih letih odpreti 600 milijonov novih delovnih mest.
"Kljub intenzivnim prizadevanjem vlad, se kriza delovnih mest nadaljuje v nezmanjšanem obsegu," je v poročilu o globalnih trendih zaposlovanja 2012 zapisal generalni direktor organizacije Juan Somavia. Dodal je, da je eden od treh delojemalcev na svetu, kar pomeni 1,1 milijarde ljudi, ali brezposeln ali živi v revščini. "Potrebno je, da ustvarjanje delovnih mest v gospodarstvu postane naša prednostna naloga," je poudaril Somavia. Ali bomo okrevali po krizi ali ne, je po njegovih besedah odvisno od tega, kako učinkovite bodo na koncu vladne politike. ILO meni, da bi glede na trenutna demografska gibanja v prihodnjih desetih letih potrebovali približno 600 milijonov produktivnih delovnih mest. Poročilo še navaja, da morajo vlade delovati usklajeno in odločno, "da se zmanjšata strah in negotovost, ki ovirata zasebne naložbe, tako da bo lahko zasebni sektor znova postal glavni motor globalnega ustvarjanja delovnih mest".
Višji ekonomist pri organizaciji Ekkehard Ernst je dejal, da je bilo okrevanje, ki se je začelo v letu 2009, kratkotrajno. Trenutno je brez dela skoraj 29 milijonov ljudi manj, kot "bi lahko pričakovali glede na predkrizne trende". A letošnja napoved ILA je po njegovih besedah veliko bolj pesimistična kot lani. Po vsem svetu je po uradnih podatkih 197 milijonov brezposelnih, to je 27 milijonov več kot leta 2007, preden je v ZDA izbruhnila finančna kriza. Povprečna stopnja brezposelnosti se kljub razmeroma visoki gospodarski rasti ne odmakne od šestih odstotkov. Tem je treba prišteti še približno 900 milijonov ljudi, večinoma v državah v razvoju, ki živijo pod pragom revščine, čeprav imajo zaposlitev. Ernst je opozoril še na brezposelne, ki so prenehali iskati zaposlitev, ker ne vidijo možnosti, da bi jo našli, zato se jih upošteva kot ekonomsko neaktivne. Če bi tudi te šteli med brezposelne, bi se število vseh ljudi brez dela povečalo z zdajšnjih 197 milijonov na 225 milijonov, stopnja brezposelnosti pa bi se zvišala na 6,9 odstotka.
Kriza je še posebej prizadela mlade, na kratki rok pa izboljšanja položaja ni pričakovati. Kot ugotavlja ILO, je bilo lani brez dela 74,8 milijona mladih v starosti med 15 in 24 let, kar je več kot štiri milijone več kot leta 2007. S tem je stopnja brezposelnosti med mladimi znašala 12,7 odstotka, polno odstotno točko več kot pred krizo.
V Evropi je po teh podatkih približno 45 milijonov brezposelnih, kar je nov rekord, obeti za izboljšanje položaja pa so zaradi dolžniške krize v večini držav slabi. ILO še ugotavlja, da je zaposlenost z le nekaj izjemami v večini držav še občutno pod ravnjo, ki jo je dosegala pred krizo. Med razvitimi državami je le Nemčiji in Avstraliji uspelo, da sta leta 2011 v primerjavi z obdobjem pred krizo povečali število zaposlenih. Število zaposlenih po vsem svetu se giblje okoli 3,3 milijarde.
