Papež: Pravo je neločljivo povezano s pravičnostjo
Cerkev po svetu | 22.01.2012, 08:53
Papež Benedikt XVI. je v soboto sprejel člane Rimske rote, sodišča tretje stopnje, ki deluje v okviru Svetega sedeža. V svojem nagovoru je po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan spomnil na napovedano leto vere, ki se bo začelo na 50. obletnico začetka drugega vatikanskega koncila. Papež je dejal, da je le-to povezano s težkimi okoliščinami današnjega časa.
Benedikt XVI. se je nato zaustavil ob enem izmed primarnih vidikov sodnega poslanstva, in sicer ob razlaganju ter izvajanju cerkvenega prava. Le-ta ima svoje temelje in smisel v resnici vere, njegovo razlaganje pa zadeva obširno in zapleteno vsebino. Poudaril je, da je hermenevtika cerkvenega prava tesno povezana s samim pojmovanjem zakonov Cerkve. Če bi cerkveno pravo izenačili s sistemom cerkvenih zakonov, bi to prineslo osiromašenje, saj bi se izgubil vitalni odnos med pravom in skupnostjo ter poslanstvom Cerkve. V zadnjem času so nastale zamisli hermenevtičnih poti, ki predlagajo pristop, ki bi bil bolj usklajen s teološko podlago in pastoralnimi namerami. To je pripeljalo do ustvarjalnosti, ki daje večji pomen posameznim sodnim primerom. Pri tem manjka občutek za objektivno pravo, obstaja pa tudi nevarnost samovoljnosti in poljubnosti. Na ta način je pravo sicer povezano s stvarnostjo, je dejal papež, toda pravna hermenevtika je izpraznjena.
Obstaja pa še tretja pot: „Resnično pravo je neločljivo povezano s pravičnostjo.“ Ob upoštevanju le-tega postane mogoča pravna hermenevtika, ki je v skladu z dejanskim pomenom zakona in ki si lahko postavlja odločilno vprašanje, kaj je pravično v določenem primeru. Včasih težavno razlaganje tako dobi smisel in cilj. Uporaba sredstev, ki jih predvideva Zakonik cerkvenega prava, pa ni več zgolj navadna logična vaja. Postane namreč naloga, ki jo poživlja stik s celotno resničnostjo Cerkve. Le-ta pa dopušča prodiranje v resnični pomen zakona.
Iz tega sledi, da se mora razlaganje cerkvenega prava dogajati znotraj Cerkve. Osnovni drži ljubezni do zakona in zvestobe do izvajanja morata biti prisotni na vseh ravneh, od znanstvenega raziskovanja o cerkvenem pravu, do konkretnega sodnega ali administrativnega dela in vsakodnevnega iskanja pravičnih rešitev v življenju vernikov in skupnosti. Da bi sprejeli zakone, je potreben duh poslušnosti, je še dejal sveti oče. Potrebno je predano študirati sodno tradicijo Cerkve. Le na ta način je mogoče razlikovati primere, ki zahtevajo iskanje nove rešitve, da bi dosegli pravico, saj vključujejo okoliščine, ki jih splošni predpisi niso mogli predvideti.
