Od petka do petka: 6. - 13. januar 2012

| 15.01.2012, 07:39 Matjaž Merljak

V tokratnem pregledu domačega dogajanja se bomo ustavili pri neuspelem poskusu izvolitve mandatarja za sestavo nov vlade. Kako naprej? Kdaj lahko pričakujemo vlado? Kdo jo bo sestavljal? Odgovora na vse to še ni, nakazuje pa se nekaj možnosti za desnosredinsko koalicijo. Ker nove vlade še ni, se je znova stara lotila dela. Ustavili se bomo pri novem romanu Zorka Simčiča Poslednji deseti bratje in operi Marija Kogoja Črne maske, ki bo zaznamovala Maribor kot Evropsko prestolnico kulture. Tudi na belih strminah je bilo zanimivo v minulem tednu, na stopničkah pa so stali tudi slovenski smučarji.

Naporna pot do nove vlade

V minulem tednu naj bi dobili predsednika nove slovenske vlade, vendar kandidat za mandatarja predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič, ki ga je predlagal predsednik države Danilo Türk, ni dobil zadostne podpore. Kljub napovedi, da ima zagotovljenih potrebnih 46 glasov, jih je na tajnih volitvah dobil le 42 in tako ostal brez možnosti za oblikovanje nove vladne ekipe. Pri tem se je izkazalo, da koalicija med Jankovičevo Pozitivno Slovenijo, Pahorjeve SD in Erjavčevega DeSUS, ni zdržala prve preizkušnje. Na vrsti je iskanje novega mandatarja. V prihodnjih dneh se bo začel nov krog pogovorov pri predsedniku države. Medtem se že oblikuje desnosredinska koalicija pod vodstvom Janeza Janše. Pogoj za uspeh enega ali drugega je zadostno število glasov in trdna koalicija. O prvih premikih po padcu Zorana Jankoviča pa Tone Gorjup.          
   Po neizvolitvi Jankoviča lahko predsednik države po novih posvetovanjih s parlamentarnimi strankami v štirinajstih dneh predlaga istega ali drugega kandidata za mandatarja. Predsednik Danilo Türk ima Jankoviča še vedno za resnega kandidata, slednji bo o kandidaturi še razmislil, saj je doživel že dve črni sredi. Mandatarja lahko predlagajo tudi poslanske skupine ali deset poslancev; v drugem krogu je lahko tudi več kandidatov. Izredna seja državnega zbora z volitvami novega mandatarja je lahko najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po preteku roka za vložitev kandidatur. Če je več kandidatov, poslanci najprej glasujejo o kandidatu predsednika države. V primeru, da ni izvoljen noben kandidat, pa predsednik razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če poslanci sklenejo, da bodo mandatarja volili še enkrat; v tretjem krogu za izvolitev zadošča navadna večina. Po porazu Jankoviča je spet aktualna koalicija, ki je v spopadu med Pahorjem in Jankovičem za predsedniški položaj v parlamentu, poskrbela za oblikovanje državnega zbora in nujnih delovnih teles. Predsednik SDS Janez Janša je že pred božičem poslal večini strank v parlamentu predlog možne koalicijske pogodbe, ki bi dobila svojo težo v primeru Jankovičevega poraza, ki je zdaj tukaj. Janša je na to spomnil, ko je ocenil, da je bilo neodgovorno, da se je Jankovič po podporo podal brez podpisane koalicijske pogodbe. Janša se zaveda, da je pred nami zadnji resni poskus pred volitvami. Ob tem je dejal, da SDS predloga za njegovo mandatarstvo ne bo vlagala: „Dokler ni podpisane koalicijske pogodbe, ki zagotavlja trdno večino tako za izvolitev predsednika vlade kot za vlado.“
   Na nujnost vlade s široko podporo je opozoril tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič: „Mi ocenjujemo, da sprememb, ki jih v tem trenutku v Sloveniji potrebujemo, za izhod iz krize, nobena vlade, ne Jankovičeva ne Janševa, ki ima en glas ali dva večine.“      
   Po izredni seji v državnem zboru so se sestali predsedniki SDS, Liste Virant, SLS in NSi, Janez Janša, Gregor Virant, Radovan Žerjav in Ljudmila Novak. Sklenili so, da bodo predlog koalicijske pogodbe poslali DeSUS in SD z vabilom za širše usklajevanje. Glede desnosredinskih strank in njihovega poenotenja desnosredinskih strank je predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak povedla: „Uskladili smo jo do te mere, da zdaj lahko dobro nadaljujemo. Vsebinsko je dokaj usklajena, seveda pa so potrebni še novi dogovori ... „  
Da je do vlade nujno priti čimprej, se zavedajo tudi v SLS. Franc Bogovič: "Sedaj bo resnično potrebno hitro storiti te korake. Pogovori so potekali, tudi usklajevanje koalicijske pogodbe. Verjamem, da bo v relativno kratkem času tudi dogovor o potencialnem novem mandatarju."
   Desnosredinske stranke za trdnejšo koalicijo potrebujejo DeSUS ali SD; z obema pa bi imela koalicija ustavno večino. Glede stranke Karla Erjavca komentator Vinko Vasle dejal: "Jaz upam, da glede na to, kar je v zadnjih štirinajstih dneh Erjavec izkusil na pogaja njih z Jankovičem, ve, da bo zdaj šel v neko smer, kjer bo moral biti bolj zanesljiv. On je stanovska stranka in naj se tako tudi obnaša."
Poslanske skupine so si vzele čas za premislek, saj so v vsakem primeru potrebni pogovori med njimi.  

Drugo domače dogajanje

   Vlada Boruta Pahorja, katere delovanje smo v zadnjih tednih občutili le, ko je šlo za dvig trošarin na  motorna goriva, je sprevidela, da še ni sklenila svojega mandata. Po neuspelem poskusu Zorana Jankoviča, da bi dobil mandat za sestavo nove vlade, se je sestala na seji in skušala oceniti, kateri ukrepi so glede na težke razmere v gospodarstvu in tudi sicer nujni za zaščito državnih interesov. Čeprav opravlja le tekoče posle, je sprejela predloge šestih zakonov, državni zbor pa se bo odločil, ali jih bo obravnaval. Gre za predloge novega zakona o javnih financah, zakona o razvojnem načrtovanju, novele energetskega zakona, novele zakona o prevzemih, novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Vlada je poleg tega podaljšala zadržanje izvrševanja državnega proračuna za letos. Ukrep bo veljal do uveljavitve rebalansa proračuna, ki ga bo morala pripraviti nova vlada.  
   Dan po seji vlade se je sestal še Ekonomsko socialni svet, ki je največ pozornosti namenil stanju javnih financ v državi. Predstavniki vlade so delodajalcem in sindikatom predstavili aktualne makroekonomske kazalce. Pri tem so opozorili, da proračun za letošnje leto nujno potrebuje rebalans. Podatki kažejo, da mora Slovenija letos privarčevati 700 milijonov evrov, a socialni partnerji si o načinu, kako to doseči, niso enotni. Delodajalci predlagajo spodbuditev gospodarske rasti, sindikate pa skrbi morebitna zamrznitev plač. Ekonomski socialni svet ni sprejel nikakršnih sklepov, saj  je to delo prihodnje vlade.  
   Pred dnevi se je iztekel prvi mesec od začetka postopkov, predvidenih v arbitražnem sporazumu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Čeprav bi moralo biti že sestavljeno arbitražno sodišče, pa Evropska komisija ni pripravila niti seznama možnih arbitrov. Zamujata tudi Ljubljana in Zagreb, saj se državi še nista sporazumeli o podrobnejši opredelitvi spora. Sta se pa ob tej priložnosti z Evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülom srečala zunanji minister Samuel Žbogar in  njegova nova hrvaška kolegica Vesna Pusić.  Zagotovil jima je, da bo komisija seznam kandidatov za arbitre predstavila v drugi polovici januarja. Državi naj bi s tega seznama zbrali tri arbitre, če pa se ne bosta mogli uskladiti, jih bodo določili v Bruslju. Za petčlansko arbitražno sodišče, ki bo dokončno določilo potek meje med državama tako na kopnem kot na morju, sta že imenovali vsaka svojega člana. Slovenski član je Jernej Sekolec, hrvaški pa Budislav Vukas.   
    Minuli ponedeljek so se v Beogradu z mašo zadušnico in blagoslovom obnovljenega groba spomnili pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana. Smrtno se je ponesrečil 9. januarja 1911 na letalskem mitingu v srbski prestolnici. Rusjanov grob na beograjskem novem pokopališču je bil dokončno urejen šele lani, ob stoletnici Rusjanove smrti. Ob letošnji obletnici ga je blagoslovil  beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar, ki je pred tem zanj daroval mašo  v Plečnikovi cerkvi Sv. Antona. Na slovesnosti so se poleg rojakov in uradnih predstavnikov Slovenije v Beogradu zbrali tudi predstavniki srbskih letalskih organizacij. Po besedah nadškofa Hočevarja je bil Edvard Rusjan človek izjemne notranje moči in želje po raziskovanju.
    Minulo nedeljo je z Brniškega letališča na pot okrog  sveta  z ultralahkim letalom Virus poletel Matevž Lenarčič. Po zapletih z zavarovanji, močnim vetrom in nazadnje merilniki olja v letalu, je odletel proti Maroku, kamor je prispel že prvi dan. V minulem tednu je največji podvig predstavljal prelet Atlantika. Na poti bo sicer šestkrat preletel ekvator, prečkal več kot 60 držav na sedmih celinah, pot pa ga bo vodila tudi čez Antarktiko in najvišji vrh sveta Mount Everest. Letalo, s katerim leti, so pripravili v ajdovskem podjetju Pipistrel. Omogoča hitrosti do 300 kilometrov na uro, in ima štiri tisoč kilometrov doleta z enim polnim rezervoarjem
  

   Kultura

   Maribor ta konec tedna tudi uradno postaja središče kulturnih dogodkov na stari celini v tem letu. Slovesno odprtje projekta „ Evropska prestolnica kulture“ je bilo včeraj na Trgu Leona Štuklja. Sklepni del tridnevnih prireditev pa predstavlja premiera opere slovenskega skladatelja Marija Kogoja Črne maske. Gre za koprodukcijo mariborske in ljubljanske opere v režiji Janeza Burgerja in pod taktirko Uroša Lajovica, ki je za to priložnost opravil redakcijo 815 strani zajetnega rokopisa ena najboljših ekspresionističnih oper na svetu. Marij Kogoj je bil eden redkih predstavnikov slovenske glasbene avantgarde in ekspresionizma. Vrhunec njegovega opusa predstavlja opera Črne maske, ki je bila premierno izvedena leta 1929. Kasneje sta sledili le še dve uprizoritvi, saj gre po besedah ravnatelja ljubljanske opere Mitje Bervarja za zelo kompleksno in težko delo. Glavno vlogo v tokratni uprizoritvi ima solist ljubljanske opere Jože Vidic.
    Pri Študentski založbi je izšel obsežen roman Zorka Simčiča z naslovom Poslednji deseti bratje. Delo, ki je začelo nastajati pred desetletji v Argentini, je dobilo dokončno podobo v minulih letih v domovini, kamor se je Simčič vrnil po osamosvojitvi. Kot so poudarili na predstavitvi, je v središču romana kolektivna usoda zapisana skozi vrsto osebnih zgodb, ki se odvijajo na različnih celinah. Motiv desetništva, ki je pogost v starejši slovenski literaturi, predstavi kot neprostovoljno bivanje na tujem in se pri tem sprašuje, ali ima tujstvo nek globlji smisel. Pri predstavitvi romana je Zorko Simčič izhajal iz dejstva, da je človek na tem svetu kot popotnik. Preseljevanja je bilo v letih po vojni izredno veliko, pa tudi danes se ljudje nenehno selimo, kot da bi šlo za preseljevanje narodov. V tujem svetu se usode ljudi odvijajo različno. Kot je dejal Zorko Simčič: „...se mnogi čisto zgubijo in postanejo ne-tujstvo, tujci, oziroma čisto nekaj drugega. Kdor ima pa korenine ... v svoji družini, v svojem rodu v svojem narodu, te to samo obogati. V tem smislu je tujstvo rodovitno. In tako sem ga doživljal jaz“. Roman so želeli izdati že novembra lani ob Simčičevi 90- obletnici rojstva, a se je zapletlo pri tisku.     

   Šport

   Čeprav v Sloveniji nimamo prave zime so ljubitelji zimskih športov tudi v minulem tednu lahko spremljali nekatere odlične nastope naših športnikov. Prejšnjo nedeljo je  Tina Maze na superveleslalomu za svetovni pokal v avstrijskem Bad Kleinkirchheimu (klajnkirhajmu) še tretjič v tej sezoni zasedla drugo mesto. Doslej je bila odlična v slalomu, hitre discipline pa so ji delale težave, zato se je Tina Maze po nastopu stopničk iskreno veselila: "Ja, super je in vesela sem. Veliko tega je prisotnega v hitrih disciplinah, kar pri meni še nima ene potrditve. In ostat miren, ko je nimaš, je v bistvu najtežje ... pa verjet v sebe. Danes sem verjela v sebe, nisem se ustrašila ničesar tako da sem res napadala progo ..."
   Sredi tedna je v francoskih Alpah na tekmi svetovnega pokala v smučarskem krosu zmagal Slovenec Filip Flisar in dosegel prvo zmago v tem tekmovanju; doslej je bil najvišje na četrtem mestu.
   Dodajmo še, da je prejšnji konec tedna Maja Vtič je zasedla četrto mesto na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v nemškem Hinterzartnu.
   Na tekmi svetovnega pokala v nemškem Oberhofu je na moški preizkušnji na 15 km s skupinskim startom tik pod stopničkami ostal še en slovenski predstavnik in sicer Jakov Fak.