Nov kompromisni predlog družinskega zakonika – se je referendumu možno izogniti?

Politika | 30.01.2012, 15:35 Petra Stopar

Društvo Družinska pobuda je oblikovalo kompromisni predlog družinskega zakonika, s katerim bi se morda lahko izognili pričakovanemu referendumu. V Društvu so predstavili popravke, ki se jim zdijo najnujnejši in so najmanjši skupni imenovalec interesov vseh vpletenih strani. Pobudnica referenduma Civilna iniciativa za družino in pravice otrok želi dati kompromisu priložnost, zato podpisov za razpis zdaj še ne bo vložila v državni zbor. Počakala bo na odziv političnih strank. Za pristojnega ministra Ivana Svetlika kompromisni predlog vseeno sproža pomisleke.

Društvo Družinska pobuda je predlog s petimi točkami sprememb zakonika poslalo predsedniku Državnega zbora Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, poslankam in poslancem, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok ter kampanji Za vse družine. Kot so povedali v društvu, jim je civilna iniciativa zagotovila, da podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili, dokler se ne izkaže, ali pobuda društva lahko prinese skupno rešitev ali ne.

Naslovnike so po besedah predsednika društva Tomaža Meršeta prosili, da do torka do večera sporočijo, ali je predlog zanje sprejemljiv ter ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi. Poslanske skupine so prosili, da predlagajo čas in po možnosti v prostorih Državnega zbora organizirajo prostor za skupni sestanek, ki bi ga izvedli v sredo ali četrtek. Rok za vložitev podpisov za referendum o zakoniku se sicer izteče 11. februarja.

In kaj pravzaprav vsebuje kompromis društva? Kot navaja Merše, bi se spremenil 3. člen o definiciji zakonske zveze: „Zakonska zveza je življenjska skupnost ženske in moškega, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja zakonik – to je zdaj že v zakoniku – dodali bi le še drugi odstavek, ki govori 'Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine'.“

V 5. členu, ki govori o partnerski skupnosti kot skupnosti dveh žensk ali dveh moških, bi po mnenju društva moralo pisati, da ima takšna skupnost enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, "če zakon tako določa". V zdajšnjem besedilu je namreč zapisano „razen če zakon določa drugače“ in posledica tega je, „da se na ta način posega v neznano število drugih zakonov – ocenjuje se na okrog 20 – na neznan način, da sploh ne vemo točno, kaj se s tem sprejme. Zato se s to predlagano spremembo izognemo nezavednemu spreminjanju drugih zakonov“, dodaja Merše.

Iz zakonika bi po mnenju društva črtali 6. člen o zunajpartnerski skupnosti, saj po oceni Meršeta takšna skupnost kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita. Med drugim društvo predlaga tudi, da se določbe od 19. do 114. člena o zakonski skupnosti z izjemo 60. člena smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost. Pravice zakoncev o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, o čemer govori 60. člen, po besedah Meršeta zakonik ne more predpisati istospolnemu paru, ker je rojevanje otrok naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. Merše pojasnjuje: „Verjamemo, da predlog ne bi smel biti sporen za nikogar, saj predlagatelji zakonika trdijo, da namen te določbe ni omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in nadomestnega materinstva za moške istospolne pare.“

Društvo Družinska pobuda pa se v predlogih sprememb ne dotika člena o posvojitvah, ki govori, da lahko istospolni partner posvoji biološkega otroka svojega partnerja. Kot je povedal član komisije za medicinsko etiko dr. Jože Trontelj, je treba imeti pri odločitvah „pred očmi predvsem najboljši interes otroka“. Po njegovih besedah bi o posvojitvah otrok v istospolne skupnosti potrebovali strokovne in neodvisne raziskave ter dodal, da sam sicer ni bil povezan z nastajanjem družinskega zakonika ali z zahtevami za referendum.

Minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle, Ivan Svetlik je v odzivu na kompromisno pobudo izrazil zadovoljstvo, da ureditev pravic istospolnih parov do posvojitve ne sproža večjih pomislekov. Vseeno pa želja, da se izrecno opredeli naravni in družbeni pomen družine v smislu rojstva otrok, po Svetlikovi oceni ni najbolj primerna. Družina ima namreč še veliko drugih namenov v smislu zadovoljevanja čustvenih, moralno-etičnih, ekomonskih in drugih potreb, je pojasnil po poročanju MMC RTVSLO.

V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok po besedah vodje Aleša Primca kompromisni predlog nekaterih pomembnih stvari, ki so jih v iniciativi izpostavljali v postopku sprejemanja zakonika, sicer ne vključuje, zato se želijo o teh in drugih vprašanjih pogovoriti s predlagateljem kompromisa, predstavniki političnih strank in predstavniki civilnodružbenih organizacij. „Naše stališče in predloge bomo predstavili na teh pogovorih, v kolikor bo do njih prišlo,“ je zapisal v izjavi za javnost.