Sv. Frančišek Saleški – zavetnik novinarjev
Slovenija
V Katoliški Cerkvi danes praznujemo god sv. Frančiška Saleškega, zavetnika katoliških novinarjev. V Vatikanu na ta dan vsako leto objavijo papeževo poslanico za svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, ki ga bomo letos obeležili 20. maja. 46. poslanica nosi naslov: „Tišina in Beseda: pot evangelizacije.“ Sveti oče je z izbiro teme želel tudi ta dan uskladiti s škofovsko sinodo, ki bo oktobra potekala na temo nove evangelizacije.
Svetovni dan sredstev družbenega obveščanja je leta 1963 uvedel drugi vatikanski koncil, vsako leto pa se praznuje na nedeljo pred binkoštmi. Kot so že ob objavi letošnjega naslova papeževe poslanice zapisali pri Papeškem svetu za sredstva družbenega obveščanja, tema tišina v nauku papeža Benedikta XVI. ni predstavljena le kot oblika nasprotovanja v družbi, ki je zaznamovana s stalnim in neustavljivim tokom komuniciranja, ampak kot nujni element integracije. Tišina je razumljena kot prva stopnja za sprejemanje besede. Tišina in beseda, ki se med seboj dopolnjujeta in sta v pravilnem ravnovesju, lahko obogatita vrednost komunikacije in predstavljata nenadomestljiv element nove evangelizacije.
Glavni in odgovorni urednik našega radia msgr. Franci Trstenjak je ob današnjem godovnem dnevu zavetnika katoliških novinarjev o pomenu katoliških medijev za današnji čas povedal: "Katoliški novinar je in mora biti zavezan Resnici, ki jo pišemo z veliko zacetnico, ker gre za pripadnost Kristusu. Zato je njegova naloga z Jezusovimi očmi gledati na dogodke v Cerkvi in v svetu, nikakor pa ne sme iskati všečnosti s svetom in družbo. Blaženi papež Janez Pavel II. je pred desetimi leti pomenljivo dejal, da morajo katoliški novinarji iskati in posredovati resnico, tudi takrat kot je resnica neprijetna. Ko govorimo o katoliških novinarjih v Sloveniji, seveda imamo v mislih predvsem tiste, ki delajo v katoliških medijih. A ne smemo pozabiti, da so novinarji katoličani tudi v drugih medijskih hišah. Ostaja pa resno vprašanje, kako so lahko to kar so in če so, kakšne žrtve so potrebne za to katoliško držo, saj vemo, da smo katoličani trn v peti in smo deležni nerazumljivega posmeha, šikaniranja in celo sovraštva. In to celo in predvsem od tistih, ki so jih polna usta parol: vsi drugačni, vsi enakopravni."
Življenjepis
Frančišek Saleški se je rodil 21. avgusta 1567 v plemiški družini Boisy v današnji francoski pokrajini Savoja. Pravo je študiral na univerzah v Parizu in Padovi. Že v študijskih letih je pokazal zanimanje za teološka vprašanja, ob čemer je odkril duhovniški poklic. Opustil je pravniško službo in leta 1593 postal duhovnik. Najprej je tri leta služboval v pretežno kalvinistični pokrajini Chamblais, nato pa je zaradi občutljivosti za katoliško pravovernost prosil škofa v Ženevi, središču kalvinizma, naj ga v službo sprejme kot katoliškega pridigarja. Ker je požel velik uspeh, je bil že po treh letih imenovan za ženevskega škofa pomočnika (1599). Ko je tri leta pozneje postal škof ordinarij, si je prizadeval za uvedbo reform Tridentinskega cerkvenega zbora (1545–1563).
Sedež škofije je moral zaradi pritiska kalvinskih reformatorjev preseliti v savojsko mestece Annecy, kjer je postal duhovni voditelj in redovni ustanovitelj. Frančišek Saleški velja za utemeljitelja moderne katoliške duhovnosti. Intelektualno je vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu.
Za svetnika je bil razglašen leta 1665, papež Leon XIII. (1878–1903) pa ga je leta 1887 razglasil tudi za cerkvenega učitelja.
Zavetnik novinarjev
Frančišek Saleški se je v prvih letih duhovništva veliko ukvarjal s pridiganjem. Ker na prižnici ni dosegel zavidljivih rezultatov, se je odločil, da bo svoje misli objavil na letakih, ki jih je raznašal po hišah in pritrjeval na zidove. Zaradi izvirne komunikacijske domislice svojega časa ga je papež Pij XI. (1922–1939) leta 1923 razglasil za zavetnika novinarjev. Za njegov godovni dan je bil izbran 24. januar, dan, ko so prenesli relikvije v cerkev v Annecy.
