Marko Voljč neuspešen kandidat za mandatarja že leta 1992
Slovenija
Potem, ko izbranec predsednika države Zoran Janković v državnem zboru ni dobil zadostne podpore za predsednika vlade, je Danilo Türk strankam kot možnega kandidata ponudil Marka Voljča. Gre za bančnika, ki je bil že leta 1992 neuspešen pri kandidaturi za za mandatarja in človeka, ki je vodil našo največjo banko NLB ter jo neslavno zapustil leta 2004 zaradi izjemno obremenilnega revizijskega poročila o nakupu informacijskega sistema Sigma. Sicer pa je bil Voljč leta 1992 za mandatarja predlagan s strani LDS in ZLSD oziroma današnje SD.
Predsednik države Danilo Türk je pojasnil, da Slovenija v tem času potrebuje kredibilnega mandatarja z ugledom in referencami in Marko Voljč je po njegovi oceni takšna osebnost. Türk je tudi pojasnil, da je Voljč pripravljen kandidirati, če bi bilo jasno, da ima dovolj podpore. "Vse je v rokah parlamentarnih strank," je dejal predsednik države in dodal, da sta jim dana "možnost in priložnost".
Voljč je v belgijski KBC pristojen za srednjo in vzhodno Evropo in Rusijo, pred tem je več let vodil največjo slovensko banko NLB. Predstavljal naj bi alternativo Zoranu Jankoviću, ki mu pred tednom dni v državnem zboru ni uspelo zbrati dovolj glasov za sestavo levosredinske koalicije.
Kdo je Marko Voljč?
Najbolj se ga spomnimo iz leta 1992, ko je bil na predlog LDS in takratne Združene liste, oziroma današnje SD predlagan kot zamenjava za Lojzeta Peterleta, to mu ni uspelo in vlado je takrat prevzel Janez Drnovšek. Voljč ni ostal brez funkcije, saj se je zavihtel na čelo NLB-ja. Kmalu zatem, leta 1993 se je začel proces sanacije banke, ki se je 1994 preimenovala v Novo Ljubljansko banko. Ko je leta 2001 takratni finančni minister Anton Rop napovedal privatizacijo NLB-ja je Voljč pomagal pripraviti model tretjin, ki ga je finančno ministrstvo sprejelo. V naslednjih mesecih, so po poročanju MMC RTV SLO „na Voljča začele leteti obtožbe, da zagovarja domače lastništvo NLB-ja in s tem "nagaja" privatizaciji. Voljč je ob tem v javnosti zatrjeval, da je lastništvo stvar lastnikov. Iz tega časa izvira tudi spor z Ropom,“ je zapisano na MMC RTV SLO.
V banko so kmalu po nakupu tretjinskega deleža prišli Belgijci, Voljč pa je dobil nov mandat predsednika uprave, ki ga je opravljal do 31. januarja 2004, ko je odstopil zaradi izjemno obremenilnega revizijskega poročila o nakupu informacijskega sistema Sigma. Ob odstopu je pojasnil, da želi nositi moralno odgovornost za težave, čeprav ni bil neposredno odgovoren za to področje.
Kljub temu je Voljč tudi po 11-ih letih na čelu NLB-ja z njio ostal povezan, saj so ga zaposlili kot generalnega direktorja za Srednjo Evropo v KBC Bank & Insurance Holding Company v Bruslju, ki je tretjinski lastnik NLB-ja. Med zanimivostmi, ki jih je bilo moč prebrati o Voljču na spletu je tudi ta, da je bil poročna priča nekdanjemu generalnemu sekretarju vlade, sicer pa članu stranke SD, Milanu M. Cviklu.
