Praznik Gospodovega razglašenja
Cerkev na Slovenskem | 06.01.2012, 08:15 Marta Jerebič
V katoliški Cerkvi danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja oziroma sv. treh kraljev, kot se imenuje v zahodni tradiciji. Papež Benedikt XVI. bo mašo dopoldne daroval v vatikanski baziliki, med njo pa bo škofovsko posvečenje podelil dvema novoimenovanima apostolskima nuncijema. Nato bo vernike na trgu sv. Petra nagovoril še pred opoldansko molitvijo Angelovega čaščenja. Slovenski škofje ordinariji bodo maše darovali v stolnicah.
Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika.
Praznik so poleg 25. decembra (božič, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.
Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki.
Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 12.
Maše slovenskih škofov na praznik Gospodovega razglašenja
Škofija Celje
Škof msgr dr. Stanislav Lipovšek bo v petek, 6. januarja 2021, ob 10.00 maševal v celjski stolnici sv. Danijela.
Škofija Koper
Koprski škof msgr. Metod Pirih bo v petek, 6. januarja 2012, ob 9.00 maševal v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja, ob 19.00 pa se bo udeležil pravoslavnega bogoslužja v cerkvi sv. Marte v Kopru.
Nadškofija Ljubljana
Nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres bo v petek, 6. januarja 2012, ob 18.30 maševal v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.
Nadškofija Maribor
Mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek bo daroval sv. mašo v petek, 6. januarja 2012, ob 18.00 v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika, upokojeni nadškof msgr. dr. Franc Kramberger pa v župnijski cerkvi v Zgornji Kungoti ob 10.00.
Škofija Novo mesto
Škof msgr. Andrej Glavan bo v petek, 6. januarja 2012, ob 18.00 maševal v novomeški stolnici sv. Nikolaja.
