Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Tanja DominkoTanja Dominko
Skupina Paridolske korenine s Kozjanskega (foto: Vesna Sever; Skupina Paridolske korenine s Kozjanskega)
Skupina Paridolske korenine s Kozjanskega

Fantje se zbirajo

Slovenija

… tako je skupina Paridolske korenine s Kozjanskega naslovila koncert ob izdaji druge zgoščenke. Utrinke s prireditve smo predvajali v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.

Kraj Paridol leži v osrčju Kozjanskega, na izredno razgibanem in hribovitem območju. Do raztresene in dolge vasi, v kateri živi 250 prebivalcev, pelje ozka in zavita, vendar asfaltirana cesta. Ljudje hodijo v službo v bližnji Šentjur in Celje, za dopolnilno delo pa še kmetujejo in se ukvarjajo z živinorejo. V Paridolu ni vrtca, šole, trgovine, gostilne, niti cerkve, le večnamenski dom za druženje krajanov.

Še kako živa pa je v kraju ljudska pesem. Skupina Paridolske korenine, v kateri se družijo Viki Novak, Miha Pintar, Ivan Robič, Karl Žafran, Franci Jevšnik, Alojz Jevšnik, Slavko Zalokar, Martin Vodeb in Alojz Oprešnik, v organizirani obliki deluje 13 let. Pevci so se pred tem naključno zbrali in zapeli fantu „za ledik stan“ in ob raznih drugih priložnostih. To so možje, ki ljudsko pesem cenijo, spoštujejo in jo negujejo v najbolj „pristni, avtentični“ obliki. Koreniti basi, zanesljiv glas „naprej“ in svojevrstno barviti glas „čez“ pletejo ubrano večglasje. V nekaterih pesmih pa se oglasi še najvišji glas, glas „na iber“ ali „cvik“. Pevci poznajo tudi stopničasto intonacijo, to je spreminjanje intonacije na začetku izbranih kitic iste pesmi. Med pevci pa dva člana tudi godeta; Viki Novak na klarinet in Ivan Robič na harmoniko. Pevci nastopajo v domačem okolišu, predstavljajo se na območnih srečanjih pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki jih pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, večkrat pa so bili izbrani tudi na regijska in državna srečanja. Svoj način petja in pesem s Kozjanskega so predstavili tudi na nacionalen radiu in mnogih lokalnih radijskih postajah. Kot primer dobre prakse, petja „po starem“, so sodelovali na številih seminarjih in mednarodnih simpozijih. Svoj prostor pa je skupina Paridolske korenine med 32-imi izvajalci t.i. pravih ljudskih pevcev in godcev ter poustvarjalcev, ki delujejo danes na Slovenskem, dobila tudi na dvojni zgoščenki Sozvočja Slovenije.

Godca s Paridola; Viki Novak in Ivan Robič
Godca s Paridola; Viki Novak in Ivan Robič © Vesna Sever
Po prvi samostojni zgoščenki, ki so jo Paridolski pevci izdali ob 10-letnici delovanja, so 11. decembra v Dobju praznovali izdajo druge. Nanjo so uvrstili 7 viž in 11 vsebinsko raznolikih pesmi – med njimi pripovedne, vojaške, ohcetne in ljubezenske.

Pevcem in godcema je vodja šentjurske območne izpostave pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnost, gospa Anita Koleša, podelila Maroltova srebrna priznanja za 10 let aktivnega delovanja na področju ljudskega petja in godčevstva.

Na praznovanje so povabili tudi nekaj pevskih prijateljev, s katerimi se srečujejo na različnih prireditvah po Sloveniji. V oddaji smo poleg gostiteljev slišali še pevce iz Tepanj, Fante s Preske, Sestre Jakob iz Zavrha pri Dobrni in pevke Trstenke iz Podlehnika.

Vabljeni k poslušanju.

Slovenija, Oddaje

VIDEOTEKA

  • Notranjost cerkve svete Marjete v Žlebah pri Medvodah (photo: Lidija Zupanič) Notranjost cerkve svete Marjete v Žlebah pri Medvodah (photo: Lidija Zupanič)

    Domačini so na to cerkev še danes zelo ponosni

    V Žlebeh pri Medvodah letos praznujejo pomemben jubilej, 500 let cerkve svete Marjete. Ob častitljivi obletnici so pripravili vrsto dogodkov, s katerimi so želeli domačini opozoriti na bogato ...

    Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin) Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin)

    Tudi v bolezni in starosti ste koristni

    V cerkvi sv. Marije v Puščavi na Pohorju je dopoldne potekal romarski shod bolnikov, invalidov in ostarelih mariborske nadškofije. Sveto mašo, med katero so bolniki lahko verniki lahko prejeli ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Naj bo raba ekranov omejena (photo: PixaBay) Naj bo raba ekranov omejena (photo: PixaBay)

    Težave pri učenju so lahko le vrh ledene gore

    Branje ne steče, z matematiko je vsak dan nov izziv, pri angleščini se otrok zaplete že pri navodilih, ob knjigi pa misli hitro odtavajo. Prva razlaga odraslih je včasih: »Saj zna, samo zbrati se ...

    Avdio player - naslovnica