Po ostrih pogajanjih le dogovor v Durbanu
| 11.12.2011, 16:26
Na podnebni konferenci Združenih narodov v južnoafriškem Durbanu je le prišlo do dogovora o začetku pogajanj za nov sporazum, ki bi nasledil kjotski protokol. Priključile naj bi se mu vse glavne onesnaževalke, ki v ozračju izpuščajo največ toplogrednih plinov.
Delegati iz 194 držav so se pogajali skoraj 14 dni, namesto 12, kolikor jih je bilo najprej predvidenih za konferenco. Dogovorili so se, da se bodo začela pogajanja o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum naj bi se začel uresničevati leta 2020 in bo uvedel za vse države enak pravni režim glede uresničevanja zavez. Pogajalci so se prav tako dogovorili o ustanovitvi teles, ki bodo zbirala in delila milijarde dolarjev na leto za pomoč nerazvitim državam za boj proti podnebnim spremembam. Med drugim so v sporazumu izrisali pravila za nadzor in potrjevanje zmanjševanja izpustov, za zaščito gozdov, prenos čistih tehnologij državam v razvoju in druga tehnična vprašanja. Udeleženke konference so podprle tudi namero o obnovitvi kjotskega protokola z decembrom 2012, ko se protokol izteče. Takrat naj bi tudi sprejeli odločitev, ali bi ga podaljšali do leta 2017 ali 2020. Medtem ko je Unija pripravljena pristati na drugo obdobje zavez, so Japonska, Rusija in Kanada dale jasno vedeti, da protokola ne nameravajo podaljšati, saj da nima smisla, ker ne vključuje največjih onesnaževalk. Glede zelenega sklada, v katerega bi glede na dogovor z lanske konference v mehiškem Cancunu razvite države sprva prispevale 30 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 100 milijard dolarjev na leto, ostaja odprto vprašanje, kakšen delež financiranja bi prišel iz javnih virov in kakšen iz zasebnega sektorja.
Kje prihaja do razhajanj?
Pogajanja so bila dolga in ostra, največji kamen spotike pa so bile pravno zavezujoče omejitve izpustov toplogrednih plinov. Na eni strani se je znašla večina sveta, na drugi pa Indija, Kitajska in ZDA. Indija in Kitajska sta zahtevali, da razvite države, ki so v preteklosti najbolj onesnaževale okolje, naredijo več, kot države v razvoju. ZDA so končni dogovor sprejele, vendar pa bodo zanesljivo težave v kongresu. Pogajanja so se končala, ko je predsedujoča konferenci južnoafriška zunanja ministrica Maite Nkoana Mashabane dala ultimat povezavi in Indiji, naj v 10 minutah zgladita spor. Evropska komisarka za okolje Connie Hedegaard in indijska kolegica Jayanthi Natarajan sta nato potrebovali 50 minut, a sta se le dogovorili. Mashabanejeva je dejala, da dogovor ni popoln, vendar pa popolnost ne sme postati ovira dobremu. "Veliko držav v razvoju je reklo, da želijo sprejeti zaveze v prihodnosti, da pa tega niso sposobne storiti v tem trenutku. Evropska unija in ostale razvite države to razumejo. A obenem so poudarile, da je treba zagotoviti, da ne bomo čakali predolgo in nas posledice podnebnih sprememb ne bodo prehitele. Pomemben je torej način sporazumevanja, ki ne sme spodkopati skupnega dobrega dela, ki nas bo pripeljalo do režima za podnebne spremembe. Pomembno je tudi zaupanje," je še pojasnila.
Ban Ki Mun dogovor v Durbanu pozdravlja
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun meni, da je dosežen dogovor ključen za spodbujanje večje dejavnosti in ambicioznosti pri odzivanju na izzive podnebnih sprememb. Pozdravil je tudi dogovor o oblikovanju drugega obdobja kjotskega protokola, saj bo povečal gotovost na trgu z emisijskimi kuponi in zagotovil dodatne spodbude za nove naložbe v tehnologijo in infrastrukturo, potrebno za boj s podnebnimi spremembami. Ban je zadovoljen tudi z odločitvijo držav, da bodo uveljavile dogovor konference v Cancunu glede oblikovanja mehanizma za tehnologije, ki naj bi državam v razvoju olajšal dostop do čistejših tehnologij, in odbora za Prvi mož svetovne organizacije prav tako pozdravlja odločitev o zagonu posebnega zelenega sklada, o ustanovitvi katerega so se dogovarjali že leta 2009 v Koebenhavnu in ki naj bi državam v razvoju zagotavljal sredstva za pomoč v boju proti vplivom podnebja. "Gledano v celoti ti dogovori predstavljajo pomemben napredek v našem delu proti podnebnim spremembam," je zapisal ter države pozval, naj te odločitve hitro uveljavijo in nadaljujejo "s skupnim delom v konstruktivnem ozračju, kot se je pokazal v Durbanu".
EU: Konferenca je prinesla preboj
Da dogovor v Durbanu pomeni preboj v spopadu s podnebnimi spremembami, sta v ločenih izjavah menila Evropska komisija in Evropski parlament. Zadovoljna sta z izidom konference. "Ne bi sprejeli novega kjotskega obdobja, če ne bi v zameno dobili časovnice za prihodnost, ko se bodo morale vse države zavezati k ukrepom. Kjer Kjoto deli svet na dve kategoriji, bomo sedaj dobili sistem, ki odraža realnost sedanjega soodvisnega sveta. Tako kot smo neodvisni, tako morajo imeti naše obljube isto pravno težo," je med drugim poudarila komisarka Hedegaardova. Kot je še dodala, je povezava z dogovorom o časovnici za pripravo novega pravnega okvira do leta 2015, ki bo vključeval vse države, dosegla ključni cilj, ki si ga je postavila za konferenco v Durbanu. "Svet je dosegel velik preboj v boju proti podnebnim spremembam. Evropski uniji gredo zasluge za pripravo načrta, po katerem bi se vse države odzvale skladno s svojo odgovornostjo," je medtem v sporočilu zapisal vodja delegacije Evropskega parlamenta v Južni Afriki Jo Leinen. Pri tem je opozoril, da morajo uspešnim pogovorom slediti učinkoviti ukrepi. opozoril je, da še vedno obstaja velikanski razkorak med obljubljenimi ukrepi za zmanjšanje izpustov in ukrepi, ki so potrebni. Dodal je, da bo cilj omejitev ogrevanja ozračja pod dvema stopnjama Celzija resno ogrožen, če bo mednarodni dogovor začel veljati šele leta 2020.
Nevladne organizacije opozarjajo …
Nevladne organizacije izid podnebne konference ocenjujejo različno. Nekatere menijo, da dogovor ne prinaša zagotovila o zavezujočem ukrepanju, nekatere pa, da je pomemben korak naprej. Enotne so v oceni, da je treba čim prej ukrepati za zmanjšanje emisij in omejitev segrevanja ozračja.
