Nadškofa Turnšek in Stres o ljubezni, ki jo prinaša Jezus

Slovenija | 25.12.2011, 01:05

„Med nas prihaja Bog. Prihaja po božje tako, da preseneča,“ j pi polnočni maši v lčjubljanski stolnici dejal nadškof Anton Stres. Opozoril je tudi na potrebo po močni in trdni veri. Mariborski nadškof Marjan Turnšek pa je v stolni cerkvi dejal, da „je tudi letos mogoče, da sestavimo žive slovenske jaslice v skupno dobro vseh.“

Nadškof Stres: Bolj ko so časi trdi in kruti, bolj močna in trdna mora biti naša vera

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je pri polnočni maši v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani dejal, da najbolj nenavaden in neverjeten dogodek, da sam Bog postane človek, proslavljamo ob nenavadnem času. „Presenetljivo pa ni samo to, da Bog postane človek, ampak tudi to, kako se to zgodi. Če že prihaja, potem bi pričakovali vse kaj drugega kot to, kar vidimo v jaslicah. Pričakovali bi blišč in mogočnost, ki vzbujata strah in trepet. Vidimo pa ravno nasprotno: skrajno skromnost, pravzaprav revščino ter skrajno nemoč, odvisnost in šibkost, v kateri se med nami pojavi vsak novorojenček in dojenček. Ko Bog prihaja med nas, spoštuje našo svobodo. Noče se nam vsiliti, z ničemer nas noče prisiliti k veri vanj, tudi ne s silo zunanje mogočnosti, ki je za človeški napuh skoraj neustavljivo vabljiva,“ je dejal nadškof Stres in dodal, da se zgodba svete noči začne žalostno in bridko. „Toda angeli, ki prepevajo, niso prav nič žalostni in zgroženi. Kakor da bi se jim to zdelo čisto naravno in samoumevno,“ je dejal in poudaril, da je veselje svete noči namenjeno vsem ljudem brez izjeme. „Ne samo dobrim in plemenitim, kajti – kot bo rekel Jezus kakih trideset let pozneje – zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. In najbolj ni nesrečen tisti, ki krivico trpi, ampak tisti, ki krivico povzroča.“

„Med nas prihaja Bog. Prihaja po božje tako, da preseneča. Naše človeške, preveč človeške predstave o Bogu, v katerih se nemalokrat nezavedno zrcalijo naše skrite in sebične ambicije po zunanjem blišču, udobju in ošabnem uveljavljanju samega sebe nad drugimi, dejanski prihod Boga med nas razkrinka in razgali v vsej njihovi pritlehnosti in grešnem napuhu. Bog prihaja in zato ne potrebuje nobenega blišča in nastopaštva. To je gospostvo njegove nesebičnosti in odrešujoče ljubezni, gospostvo – ali če hočete – suverenost njegove božanske dobrote in sočutja do vseh nas. Vse poznejše Jezusovo življenje, govorjenje in delovanje je že navzoče v jaslicah,“ je povedal nadškof Stres in svoj nagovor sklenil s povabilom: „Bolj ko so časi trdi in kruti, bolj močna in trdna mora biti naša vera, da na izviru in na koncu našega življenja stoji ena sama ljubezen, da je to Bog, ki je z nami, ki je z vsakim od nas. Če bomo to vero in zaupanje okrepili tudi v nocojšnji sveti noči, če bomo tudi mi sprejeli angelovo oznanilo velikega veselja, da je Bog z nami in da nismo nikoli sami, če bomo tudi mi verovali v moč ljubezni, četudi se nam kdaj zazdi slabotna in krhka, kakor novorojenček v jaslih, se bodo božični mir, upanje in veselje naselili tudi v naših srcih. Tega vsem vam iz srca želim in voščim blagoslovljene božične praznike.“

Nadškof Turnšek: Človeška ljubezen potrebuje besedo in dotik in, glejte, Bog nam je omogočil oboje

Mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek je pri polnočni maši v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru je dejal, da je otrok, v katerega je danes uprt na tak ali drugačen način ves svet, Bog, ki je postal majhen in nebogljen, da bi ga lahko sprejeli v roke; da bi ga sprejela naša srca. „Človeška ljubezen potrebuje besedo in dotik in, glejte, Bog nam je omogočil oboje. Ta Otrok nam razodeva Boga, ki ga nikoli nihče ni videl, Vsemogočnega, ki svojo moč poniža, omeji in strne v otrokovo nemoč. Tako rešuje večni problem človekove vere vanj, ki težko sprejme Boga, ki je postal solidaren s človeško slabotnostjo; človek bi namreč rad Boga, ki bi z močjo vse nasprotno zdrobil v nič. A otrokova nemoč je tako močna, da zmaga,“ je povedal nadškof in dodal, da nam božič sporoča: „Pravičnost v Ljubezni se je rodila v Betlehemu! Kot Otrok – Bog, ki se je učlovečil. Ko v tem ozračju zremo jaslice – torej božični dogodek, dojemamo, da pravičnost ni nekaj abstraktnega, ki obstaja poleg človeka. Ne moremo pričakovati, da jo bodo zagotovili napisani zakoni, mrtve črke. Samo človek kot oseba, ki je sposobna ljubezni do Boga in do sočloveka, jo lahko poosebi, jo rodi v svet okoli sebe. Po poti ljubezni, ki prepozna sočlovekovo stisko, nesrečo ali krivico prej kot svojo, jo lahko učloveči v odnosih: osebnih, družinskih in družbenih,“ je poudaril mariborski nadškof in nagovor sklenil z besedami, da letošnje praznovanje božiča na Slovenskem dojema kot vabilo, „da bi vsi storili res vse, kar je v naši moči, da bi težke razmere, v katerih živimo kot posamezniki in kot družba, vsak na svojem področju reševali na teh štirih temeljih. A kje dobiti moč, ki zgleda, da nam je primanjkuje? V božičnem Janezovem evangeliju je oznanjeno: »In Beseda je meso postala […] Tistim (pa), ki so jo sprejeli, je dala moč« (Jn 1,14.12). Kristjani bomo torej to moč zajemali iz živega odnosa vere z Jezusom Kristusom; in se pri tem ne moremo zadovoljiti z ničemer, kar bi bilo manj od Resnice in Ljubezni ter se ne želimo oblikovati po nikomer, ki ni Jezus Kristus. A tudi drugim Bog naklanja potrebno moč po njim lastnih poteh. Zato je tudi letos mogoče, da sestavimo žive slovenske jaslice v skupno dobro vseh. V duhu teh temeljev želim v prazničnih dneh deliti bližino še posebej z družinami ter z vsemi preskušanimi v bolezni, revščini, zapuščenosti, brezposelnosti, zlorabljenosti, po zaporih in s tistimi v tujini.“