23. december je dan ustavnosti
Slovenska ustava praznuje 20. obletnico razglasitve. S sprejemom prve slovenske ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Zato je od leta 1997 23. december dan ustavnosti.
V svoji dve desetletji dolgi zgodovini je bila slovenska ustava spremenjena s sedmimi ustavnimi zakoni, predlogi za novo spremembo so spet aktualni. Pravniki se strinjajo, da je potreben vsaj razmislek o tem. A starosta slovenske politike France Bučar poudarja, da je treba "spremembe uveljaviti samo na podlagi analize problemov, ki so nastali, in analize dejanskih možnih odgovorov na probleme, ki so nastali, ne pa kar neodgovorno in tja v tri dni". Pravni strokovnjak Peter Jambrek ob tem dodaja, da so "temeljna ustavna identiteta in temeljne ustavne vrednote, ki so danes urejene v veljavni ustavi, nedotakljive". S tem se strinja predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. "Ustava še vedno drži. V osnovi so vsa njena temeljna načela, temeljne norme, pomembne, veljavne, relevantne tudi za današnji čas," je dodal.
Glede morebitnih sprememb ustave vsi trije omenjajo institut referenduma. Jambrek poudarja, da bi morala biti "omejitev referenduma na neko iniciativo, ki ni vezana na vsakokratno ožjo opozicijo". Tako kot Bučar opozarja tudi na način imenovanja vlade. Da bi ta postopek moral biti hitrejši, meni še nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm. "Tudi nekatere pomembnejše spremembe potrebujemo, vendar je za to treba najti dvotretjinsko večino, kar pa ni enostavno," je dodal.
Nad skladnostjo zakonov in drugih predpisov z ustavo bdi ustavno sodišče. V 20-ih letih svojega delovanja je odločalo oziroma rešilo več kot 19.700 ustavnih pritožb in več kot 6.300 ustavnih pobud. Petrič upa, da bodo v prihodnjem letu zadeve reševali največ pol leta.
