Na ustanovni seji DZ za predsednika DZ izvoljen Gregor Virant

Slovenija | 21.12.2011, 22:34

Poslanke in poslanci so na presenečenje mnogih za novega predsednika Državnega zbora v tretjem poskusu izvolili prvaka Liste Virant Gregorja Viranta. Na tajnem glasovanju je namreč prejel 52 glasov, njegova protikandidatka Maša Kociper Pozitivna Slovenija pa 38. Viranta so podprli v Listi Virant, SDS, SLS, DeSUS in NSi, Mašo Kociper pa v Pozitivni Sloveniji in SD.

Za kandidaturo Viranta so se v poslanskih skupinah Liste Virant, SDS, SLS, DeSUS in NSi odločili potem, ko v prvih dveh krogih glasovanja poslanke in poslanci niso uspeli izvoliti predsednika parlamenta. V prvem in drugem krogu je sicer kandidiral Borut Pahor (SD), ki je svojo kandidaturo napovedal v torek. Poleg SD sta ga podprli še stranki SLS in NSi, poslanci DeSUS pa so glasovali po svoji vesti. Kandidaturo svoje poslanke pa je prav tako v torek napovedala Pozitivna Slovenija, vendar pa Maše Kociper v obeh poskusih glasovanja ni podprla nobena druga poslanska skupina razen Pozitivne Slovenije. Poslanci SDS medtem v prvih dveh glasovanjih niso podprli nobenega kandidata. Pahor je tako v prvem kot v drugem krogu tajnega glasovanja prejel 31 poslanskih glasov, Maša Kociper pa 28. Ob ponovljenem, tretjem glasovanju Pahor za predsednika DZ ni več kandidiral, v SD pa so se odločili, da bodo podprli Kociprovo.

Do Virantove kandidature pa je v prvi vrsti prišlo na predlog njega samega in Karla Erjavca. Virant je dejal, da sta bila zgrožena nad dogajanjem in sta ugotovila, da je najbolje, da najdejo nek dogovor, ki bi omogočil konstituiranje državnega zbora. Koalicija, ki ga je podprla, pa je le koalicija za konstituiranje DZ in ni noben prejudic česar koli drugega, je povedal Virant.

Virant je po izvolitvi med drugim poudaril, da je s funkcije pripravljen odstopiti, ko bo oblikovana vladna koalicija. Prepričan je, da je bila njegova kandidatura za predsednika nujno potrebna zaradi blokade, do katere je prišlo danes, saj je bilo konstituiranje DZ nujno potrebno.

DZ je z Gregorjem Virantom tako dobila devetega predsednika DZ oz. desetega ob upoštevanju predhodnice DZ, Skupščine Republike Slovenije, ki ji je predsedoval France Bučar. Virant je doktor pravnih znanosti, predavatelj na Fakulteti za upravo in nekdanji minister za javno upravo. Gre za prvega predsednika DZ doslej, ki ga ni podprla največja parlamentarna stranka.

Potem, ko je DZ izglasoval predsednika, pa je prvak Pozitivne Slovenije Zoran Janković dejal, da se morda danes oblikuje neka nova koalicija, ki bo dobila tudi priložnost, da oblikuje vlado. Na vprašanje, ali je možnost, da ne sprejme mandatarstva, je odgovoril, da bo to še prespal.

Izvolitve Viranta za predsednika DZ in ne kandidatke njegove stranke Maše Kociper pa Janković, ki je Virantu tudi čestital, ne jemlje kot politični poraz. "Nimam razlogov, da bi dvomil v njihovo odločitev, mi je pa ob poslušanju razprav v DZ vedno bolj jasno, zakaj ne sodim sem," je dejal. Za odgovor na vprašanje, ali sta Virant in SD še v igri, da z njima sestavi koalicijo, si bo Janković vzel čas za premislek. Ocenjuje tudi, da je zelo zanimivo, da sta prvak SDS Janez Janša in Virant danes lahko sklenila dogovor, medtem ko ga on sam in predsednik SD Borut Pahor nista mogla.

Kociprova pa je v odzivu na imenovanje Viranta na mesto predsednika DZ med drugim dejala, da so poslanci pač odločili, kot so. Vesela pa je, da se je prvič v zgodovini slovenskega parlamenta zgodilo, da je na to mesto sploh kandidirala ženska.

Pahor in Janša Virantovega imenovanja danes nista komentirala.

Poslanke in poslanci so na današnji ustanovni seji volili tudi podpredsednike DZ. Izvolili so Ljudmilo Novak (NSi) in Jakoba Presečnika (SLS), tretjega podpredsednika pa bo DZ dobil, ko bodo znani obrisi koalicije oz. razmerje med koalicijo in opozicijo.

Novoizvoljene poslance je sicer že v uvodu v današnjo seji nagovoril predsednik države Danilo Türk in jih opozoril, da imajo enkratno priložnost, da odprejo novo poglavje v zgodovini, saj so potrebne resne spremembe. Po njegovih besedah jih mora pri delu voditi interes države, ki naj ima prednost pred osebnimi ali strankarskimi računi.

Poslanci so sicer najprej ustanovili mandatno-volilno komisijo, ki se je nato sestala na seji in DZ predlagala potrditev poslanskih mandatov. Predsednik komisije je postal Jani Möderndorfer (Pozitivna Slovenija), podpredsednika pa Sonja Ramšak (SDS) in Rihard Braniselj (Lista Virant).

Nato se je prva seja DZ nadaljevala s potrjevanjem mandatov. S konstituiranjem novega državnega zbora je prenehala mandatna doba starega sklica.