Pred nami je ustanovna seja šestega sklica DZ
Slovenija | 20.12.2011, 20:14
Poslanke in poslanci, ki so bili izvoljeni na predčasnih parlamentarnih volitvah 4. decembra, se bodo v sredo zbrali na ustanovni seji državnega zbora ter po potrditvi svojih mandatov izvolili novo vodstvo.
Poslanci Pozitivne Slovenije na sredini dvorane, skrajno levo SD, desno NSi
Novoizvoljeni poslanci bodo v veliki razpravni dvorani parlamenta zasedli mesta, o katerih so se dogovorili na sestanku začasnih vodij poslanskih skupin. Največja poslanska skupina Pozitivna Slovenija, ki jo zastopa 28 poslancev, bo zasedla mesto na sredini dvorane. Levo od njih bo osem poslancem Liste Virant, nato šest poslancev DeSUS, na skrajni levi pa deset poslancev SD. Šest poslancev SLS se bo posedlo desno od poslancev Pozitivne Slovenije, proti desni sledi 26 poslancev SDS, na skrajni desni pa bodo štirje poslanci NSi.
Med izvoljenimi poslanci v 90-članskem državnem zboru je 33 takšnih, ki so poslansko funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu, preostali pa so v parlamentu novinci. V tokratnem sklicu bo v DZ zastopano rekordno število žensk, saj jih je bilo na predčasnih volitvah izvoljenih 29 oziroma dobrih 32 odstotkov vseh poslancev. Povprečna starost poslank in poslancev, ki so se uvrstili v državni zbor, je slabih 51 let. Najmlajša poslanka je stara 26 let, najstarejši poslanec pa 68 let. Med poslanci je tudi 11 županov, ki jim bo s potrditvijo poslanskih mandatov županska funkcija prenehala. Tako bodo v teh občinah, med njimi sta tudi mestni občini Ljubljana in Slovenj Gradec, potrebne nadomestne županske volitve.
Novoizvoljeni poslanci bodo potrdili svoje mandate
Novoizvoljeni poslanke in poslanci bodo najprej oblikovali mandatno-volilno komisijo. Ta ima namreč na ustanovni seji DZ pomembno vlogo, saj bo na podlagi poročila Državne volilne komisije ter potrdil o izvolitvi poslancev predlagala državnemu zboru potrditev poslanskih mandatov. Kot so se dogovorili na sestanku pri dosedanjem predsedniku DZ Ljubu Germiču, bo predsednik te komisije eden izmed poslancev Pozitivne Slovenije, podpredsednika pa iz vrst SDS in Liste Virant.
Nato se bo prva seja DZ nadaljevala s potrjevanjem mandatov. Državni zbor se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov, torej najmanj 46. S konstituiranjem novega državnega zbora bo prenehala mandatna doba starega sklica.
Novoizvoljeni zbor bo v tem času dejansko brez vodstva. Zato poslovnik DZ določa, da njegovo prvo sejo do izvolitve novega predsednika vodi najstarejši poslanec. V tem mandatu je to poslanec SD Srečko Meh.
Po potrditvi mandatov bodo poslanke in poslanci izvolili novega predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslank in poslancev (torej najmanj 46 glasov). Če DZ na ustanovni seji predsednika ne bi izvolil, po mnenju pravnika Rajka Pirnata državni zbor še ne bi bil konstituiran in torej ne bi mogel začeti z delom.
Pred konstituiranjem državnega zbora in izvolitvijo predsednika bo novoizvoljene poslanke in poslance nagovoril predsednik republike Danilo Türk.
Novoizvoljeni poslanci morajo nato v sedmih dneh po konstituiranju DZ ustanoviti poslanske skupine, dotlej pa so poslanske skupine oblikovane glede na liste, ki so bile izvoljene v DZ. Poslanske skupine do ustanovitve vodijo začasni vodje. Začasni vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije je Jani Möderndorfer, poslance SDS pa bo začasno vodil Jože Tanko. V SD so za začasnega vodjo določili Sama Bevka, v Listi Virant pa Gregorja Viranta. Poslance DeSUS bo začasno vodil Karl Erjavec, poslance SLS Jakob Presečnik, poslansko skupino NSi pa bo vodila Ljudmila Novak.
Prva naloga novega DZ zakon o interventnih ukrepih
Med prvimi nalogami novega sklica DZ bo predvidoma sprejem zakona o interventnih ukrepih, saj se v večini poslanskih skupin strinjajo, da so ti nujni. Dogovora o vsebini zakona sicer še ni, čeprav usklajevanja med parlamentarnimi strankami potekajo. Tudi najverjetnejši mandatar Janković je na vlado, ki opravlja tekoče posle, ter Konfederacijo sindikatov javnega sektorja naslovil pismi, v katerih opozarja na nujnost sprejema zakona. Tako vlada kot konfederacija se bosta do pobude opredelili danes.
Ker bi se javnofinančni izdatki z novim letom brez interventnega zakona povišali za 300 milijonov evrov, mora DZ omenjeni zakon, da bi to preprečil, sprejeti še ta teden. Obravnavati ga mora po nujnem postopku, takšen predlog pa lahko vloži le vlada. Za sprejem samega zakona sicer soglasje sindikatov ni potrebno, a je več političnih strank izpostavilo, da neusklajenega predloga zakona ne bi podprle.
Novega mandatarja naj bi dobili do konca leta, vlado pa v začetku januarja
Po ustanovni seji mora predsednik republike Danilo Türk opraviti posvetovanja z vodji novih poslanskih skupin in v 30 dneh po ustanovni seji državnemu zboru predložiti kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. To bo najverjetneje predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki se sicer z morebitnimi koalicijskimi partnericami še dogovarja o oblikovanju koalicije.
Predsednik Türk bo sicer pogovore s poslanskimi skupinami začel predvidoma 27. decembra, ob tem pa pričakuje, da bo DZ novega mandatarja izvolil do novega leta, vlado pa v začetku januarja.
Predsednika vlade državni zbor voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Novoizvoljeni predsednik vlade mora nato v petnajstih dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.
