Vsi sveti in zahvalna nedelja na Švedskem

| 18.11.2011, 07:23 Matjaž Merljak

Praznik vsi sveti in vernih duš dan so rojaki v Göteborgu obhajali 1. novembra s praznično sv. mašo ob 16. uri v cerkvi Kristusa Kralja. Praznovanje tako pomembnega praznika, ki je povezan z molitvijo in mislijo na drage rajne, je navdajalo vse navzoče z mislijo na srečo večnega življenja, kakor tudi na drage rajne, ki potrebujejo molitve.

Koliko jih že imajo mnogi pokopanih na Švedskem ali doma. To se je še posebej videlo in doživljalo prvo nedeljo v novembru v Malmöju, kjer so se rojaki zbrali na katoliškem delu tamkajšnjega pokopališča, skupaj zmolili molitve za rajne in nato so v procesiji šli od groba do groba. Tam so molili za dotičnega rajnega ali rajno in nato vsak grob posebej blagoslovili ter pokropili z blagoslovljeno vodo. Posebej so se še enkrat ustavili ob preranem grobu Franca Franseusa, ki je bil pred mesecem dni tam pokopan.

Nato se je vse ljudstvo preselilo v cerkev našega Odrešenika, kjer je bila sv. maša. Duhovnik je pri njej govoril o kreposti hvaležnosti, ki naj dela ljudi najprej hvaležne Bogu za dar odrešenja, hvaležne pa tudi za darove in sadove, ki so jih bili deležni letošnje leto na vrtu, v gozdu, v sadovnjaku, kakor za ljudi, ki so jih srečevali v življenju. Naj hvaležnost dela sedanjo družbo, ko živimo v svetu interneta, računalništva in vse večjega razosebljenja, anonimnosti, prijaznejšo in prijetnejšo. Kot so ljudje povsem drugačni, prijaznejši in plemenitejši, kadar vandrajo po planinah, tako naj kristjani prinesejo s pomočjo hvaležnosti to veliko krepost kot kvas v sedanjo družbo, ki postaja vse manj občutljiva za stisko sočloveka.

Zahvalna nedelja v Malmöju je bila tudi letos nekaj posebnega, saj sta mami Ivanka in Marjeta pripravili kruh in vino, ki sta ju za darovanje prinesli na oltar. Po sv. maši sta oboje razdelili med prisotne, da bi bili deležni zdravja in Božjega blagoslova ter da bi v življenju gojili krepost hvaležnosti in dobrote. Za kavo in pecivo je tokrat poskrbela Jelka Horki, saj je bila sv. maša za njenega pokojnega moža Emila. Lepo in prijetno se počutijo ljudje, naj bo v cerkvi pri sv. bogoslužju in kadar je priložnost, da se srečujejo na agape po sv. maši. Bogpovrni!

Zadnje srečanje v oktobru v Stockholmu pri sv. maši in po njej je bilo veselo, saj sta Dragica Toter in Jože Štefanič konec meseca praznovala rojstna dneva. Zavrteli sta se številki 91 in 60. Dragičina starejša sestra Pepca iz Radovljice je ob tej priložnosti voščila na posebni način, saj je pripravila poseben zvitek. Z njega je prebrala prisrčno voščilo. Nato so vsi prisotni Dragici zapeli zdravico in ji voščili za častitljivih 90 let.

Tudi »mladenič« Jože je bil deležen prisrčnega voščila in zdravice. Skrbne mame so poskrbele, da smo imeli kaj dati 'za pod zob' in Adi je veselo hodil okrog družbe ter delil zadeve, ki so osvežile grla prisotnih. Dragičina sestra Pepca je deklamirala pesmi in pripovedovala vice, tako da je bilo vzdušje izredno veselo in počutje navzočih zares prijetno slovensko razpoloženo za tako častitljivi praznik.

Zlati jubilej Slovenske katoliške misije na Švedskem, naj bo priložnost, da bodo rojaki ponovno obnovili svojo pripadnost oltarnim občestvom po vsej Švedski ter da se bodo tudi druga in naslednje generacije še bolj aktivno vključile v društveno življenje na Švedskem. Vsaka anonimnost vodi v smrt naroda, kakor tudi v lastno zapuščenost in pozabo.

Dragi rojaki, hvala vam za vso vašo dosedanjo zvestobo ter povabljeni, da z vašo pomočjo in s prizadevanjem obnovite pripadnost Kristusovi Cerkvi, kakor tudi narodnim koreninam. Naj materni jezik, s pomočjo vas, prve generacije, še naprej živi v tej skandinavski deželi. Naj tudi naslednji rodovi spoznavajo slovensko kulturo, s katero naj se srečujejo tudi Švedi. Bodite ambasadorji slovenstva na Švedskem. Hvala vam vsem za vso dosedanjo zvestobo!