Matjaž Merljak | (foto: Izidor Šček)
Prazn(ičn)o leto Slovenije
Matjaž Merljak
Leto 2011 se izteka. Še devetintrideset dni nam je ostalo. Kaj nam bodo prinesli oz. kaj bomo mi prinesli njim? Leto 2011 bi lahko bilo praznično leto Slovenije. Povsem praznično. A se mi zdi, da je bolj kot to prazno. Precej prazno.
Mineva 20 let od naše samostojnosti, od največjega zgodovinskega trenutka našega naroda. To bi moral biti razlog za celoletno praznovanje. Ali ni to, da živimo v svoji državi, veliko več kot vse razprtije in problemi? Slednje se del vsake življenjske skupnosti, a žalostno je, če se ustavimo (samo) pri njih.
V zadnjih tednih se govori samo še o volitvah. Prav je tako in tako mora biti. Izbirali bomo namreč može in žene, ki bodo naslednja štiri leta krmarili to našo skupno ladjo. In kapitan je na ladji najbolj pomembna osebnost. In zelo pomembno je, kam bo ta naša ladja šla, bo sledila poti ali zrla samo proti cilju, ji bo pot krojil veter ali ji jo bodo vrednote, bo čez štiri leta pred čermi ali odprtim morjem, bo šla naprej tako, da bi bili nanjo ponosni tudi očetje te mlade države ali pa se bodo zaradi zametovanja zaslug demokracije in svobode obračali v grobu. Letos je kar nekaj velikih mož našega naroda zapustilo ta svet.
Kot rečeno, smo v prazničnem letu Slovenije. V prvi polovici leta, sploh pa junija in začetku julija je bilo polno prireditev in proslav na račun 20. obletnice samostojnosti. Potem so prišle počitnice in za njimi čakanje na padec vlade in napoved volitev. V volilnem času ni prazničnosti. Upam, da nastopi s prisego nove oblasti, ki bo nemara sovpadlo z drugim največjim državnim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti. Enotnosti! Želim si, da bo to resnično novo obdobje za našo državo. Preporod. Pa ne le z novimi obrazi, saj v tako le geografsko majhni državi se skoraj vsi poznamo med seboj. Preporod lahko prinese le pameten načrt, ali bolje rečeno program. Ta je podlaga za izhod iz vsesplošne krize. Vzroki zanjo so v izgubi vrednot: poštenosti, pravičnosti, solidarnosti, resnicoljubja ... In te vrednote morajo prvi živeti tisti, ki bodo krmarilo ladjo.
Da ne bi pozabili na praznično leto Slovenije, smo vas v minulih dneh želeli spomniti radijci. Naš sedemnajsti gala koncert je bil tudi poklon domovini. A kot je rekel eden od gostov po koncertu, se premalo zavedamo, kaj imamo. Premalo imamo tudi domoljubja in raje imamo tuje zlato kot domače srebro. In večkrat je bilo po koncertu tudi slišati, da se Slovenci premalo smejemo, da smo premalo sproščeni.
Zato, Bog daj, da pridejo bolj sproščeni časi. Ampak samo na Boga se zanašati ne velja. Treba bo tudi kaj narediti. Poslušati na obe ušesi, gledati na obe očesi, se spominjati in presojati, ne na podlagi obljub, ampak kaj je kdo že naredil in kako! Pri spremljanju, poslušanju in opazovanju pa je treba presojati tudi glede na vir sporočanja. Ni vse kar slišimo popolnoma, objektivno resnično. Določeni mediji imajo določena ozadja, uredniki in novinarji včasih tudi posebna navodila, kako naj delajo, katero smer naj bolj izpostavijo in poudarijo. V tem ne vidim težave. A kaj, ko ta medijska paleta ni enakomerno raznobarvna. Hvala Bogu, nekateri v vsem tem hrupu in blišču znate slišati, videti in najti tudi drugačen glas. To ste nam povedali v teh dneh po gala koncertu. Na enem od forumov sem zasledil oceno, da je naš program na nivoju, tako z novinarskega, kulturnega in glasbenega stališča. Ja, veliko medijskega blišča je zaslediti, veliko lepega ovojnega papirja, ušesom všečnih prispevkov, pa tako malo je vsebine, vrednot, morale. Trudimo se zanje, včasih bolj, včasih manj uspešno, a vemo, da to, kar delamo, potrebno in to moramo delati. In delamo s srcem in veseljem.
Z vašo podporo bomo to tako delali še naprej. Verjamem v to in Matjaž Merljak končujem s svojim razmišljanjem.
P.S. V zadnjem času večkrat in tudi bolj poglobljeno molimo za domovino. Molimo tudi za zdravo pamet v njej k sveti Katarini Aleksandrijski, ki v tem tednu goduje.
