Papež ob razlagi psalma 119 spomnil tudi na žrtve poplav
Svet | 09.11.2011, 14:59 Tone Gorjup
Benedikt XVI. je imel tokratno splošno avdienco spet na Trgu Sv. Petra, kjer se je zbrala množica romarjev z vseh koncev sveta. V nagovoru je razlagal Psalm 119 (118), ki govori o Božji postavi. Ob koncu avdience pa je spomnil na dežele Latinske Amerike in Jugovzhodne Azije, ki so jih prizadele poplave, v katerih so mnogi umrli, še več pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Zbrane je povabil k molitvi in solidarnosti s prizadetimi ter prosil ustanove in vse ljudi dobre volje naj jim po svojih močeh pomagajo.
Psalm 119 (118) je po papeževih besedah prava mojstrovina po svoji literarni zgradbi. Gre za dolgo pesem, ki poveličuje toro, Božjo postavo. Ima dvaindvajset kitic, ki se v zaporedju začenjajo vsaka z novo črko hebrejske abecede. Pslamist v njej govori o svoji zvestobi in veselju nad Božjo postavo, ki prinaša luč, življenje in odrešenje. Njegova pesem razglaša občutke, ki napolnjujejo srce tistih, ki molijo: radost hvaležnost, zaupanje, prošnja... skratka vse, kar privre človeku iz srca, ko ga prevzame božja beseda.
Ko kristjani prebiramo ta psalm, nehote pomislimo na Devico Marijo in njeno ljubečo predanost Božji volji in Jezusu, v katerem se je postava dopolnila. Po papeževih besedah je nazoren primer te predanosti razviden v 57. vrstici, ko psalmist pravi: Gospod moj delež je, da izpolnjujem tvoje besede. Te besede na poseben način veljajo za duhovnike, ki so svoja življenja v celibatu v celoti posvetili Gospodu in delu za njegovo kraljestvo. Veljajo pa lahko za vse verne, ki smo v Kristusu deležni splošnega duhovništva in tako vsak dan znova poklicani, da oznanjamo njegov evangelij. Ob koncu je papež prosil Gospoda, naj poglobi našo ljubezen do njega, da bo njegova beseda tako kot pri pslamistu vedno svetilka naših korakov in luč na naši poti.