Vatikan
Angolski škofje začeli obisk ad limina apostolorum
Cerkev po svetu
Angolski škofje so začeli obisk ad limina apostolorum v Rimu. Obiskali bodo vatikanske dikasterije, srečali pa se bodo tudi s papežem Benediktom XVI.
Predstavniki Angolske škofovske konference, ki vključuje tudi katoliško Cerkev v sosednji državi Sao Tome in Principe, se bodo v Vatikanu mudili do 31. oktobra.
Prvi portugalski misijonarji so na ozemlje današnje Angole prišli leta 1491. 3. aprila istega leta so sveti krst prejeli prvi angolski katehumeni. Krst je kmalu prejel tudi tamkajšnji kralj, ko so blagoslovili temeljni kamen prve cerkve v Angoliji, posvečene svetemu križu. Že leta 1534 je bila ustanovljena škofija Sao Tome in Principe, leta 1596 pa prva škofija na angolskem ozemlju, imenovana Kongo in Angola.
Danes katoliško Cerkev v Angoli sestavlja pet nadškofij metropolij in 15 škofij. V več kot 16 milijonski državi, katoličani predstavljajo dobrih 55 odstotkov prebivalstva, kar je nekaj več kot 9 milijonov katoličanov. Sicer pa je okoli 28 odstotkov pripadnikov tradicionalnih afriških verstev, 15 odstotkov je protestantov, okoli 80 tisoč pa muslimanov. K temu je treba prišteti še 115 tisoč katoličanov majhne otoške države Sao Tome in Principe, kjer katoliška skupnost predstavlja veliko večino, kar 72 odstotkov vsega prebivalstva. Cerkev v Angoli in Sao Tomeju in Principu je leta 1992 obiskal Janez Pavel II., leta 2009 pa sedanji papež Benedikt XVI.
Katoliška Cerkev je v Angoli vidno prisotna. Kolonialno obdobje pod Portugalsko je pustilo znamenje v družbi, predvsem kar se tiče verske prakse. Pred revolucijo leta 1974 je katoliška vera bila uradna državna religija tako na Portugalskem kot v vseh njenih kolonijah. Pred angolsko neodvisnostjo se je večina lokalnih uradnikov izobraževala v katoliških šolah in semeniščih. V Angoli ima še danes krstni list, ki ga izdajajo župnije in katoliški misijoni, vrednost uradnega dokumenta, ki ga država priznava enako kot rojstni list. Pa vendar je 15 let trajajoči marksistično-leninistični sistem pustil negativne posledice glede prisotnosti katoliške Cerkve v angolski družbi. Za Cerkev in duhovnike je to bilo težko obdobje, a misijonarsko delo je kljub temu ostalo zelo živo, vzcvetelo je veliko duhovnih poklicev, med laiki pa se je okrepila zavest o lastni vlogi v življenju lokalne cerkvene skupnosti. Danes katoliška Cerkev predstavlja pomemben del angolske civilne družbe, ki jo oblast ne more ne upoštevati pri doseganju narodne sprave in državne obnove.
