Avstralski škofje začeli obisk ad limina apostolorum
Svet
Avstralska škofovska konferenca je začela obisk ad limina apostolorum. Škofje Cerkve v Avstraliji, ki jih vodi nadškof v Adelaidi Philip E. Wilson, se bodo v Rimu mudili do 22. oktobra ter v tem času obiskali različne vatikanske dikasterije ter se srečali s papežem Benediktom XVI.
V Avstraliji danes živi skoraj 6 milijonov katoličanov, kar je 25 odstotkov vsega prebivalstva, so poročali v slovenski oddaji Radia Vatikan. S tem katoličani predstavljajo tudi večinsko krščansko versko skupnost. Vse do konca druge svetovne vojne je bilo večina kristjanov anglikancev – teh je danes v Avstraliji približno 18 odstotkov. Sledijo evangeličani in pravoslavni, okoli šest odstotkov pa je tudi pripadnikov drugih religij. Med popisom prebivalstva leta 2001 je skoraj tretjina Avstralcev izjavila, da ne pripada nobeni religiji.
V Avstraliji deluje 1701 katoliška vzgojno-izobraževalna ustanova
Avstralska škofovska konferenca je razdeljena na sedem nadškofij, enaindvajset škofij in štiri eparhije. Cerkev je zelo dejavna na vzgojno-izobraževalnem in socialnem področju, prisotna pa je tudi na področju priseljevanja in naravovarstva. Katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove imajo v Avstraliji dolgo tradicijo in so znane po svoji kvaliteti. Obiskuje jih namreč tudi veliko nekatoličanov. Prva katoliška šola je bila ustanovljena leta 1820. Danes pa v državi deluje 1701 katoliška vzgojno-izobraževalna ustanova. Drugo področje, kjer je katoliška Cerkev zelo aktivna je socialna pomoč. 63 organizacij je povezanih v osrednjo ustanovo imenovano Katoliške socialne službe Avstralije. V ospredju je prizadevanje za družbeno izključene ljudi in ustvarjanje enakih življenjskih priložnosti za vse državljane, predvsem pa za priseljence in avstralske staroselce aboridžine.
Prakticiranje vere med pripadniki katoliške Cerkve se je zmanjšalo iz 60 na 14 odstotkov
Tudi Cerkev v Avstraliji se sooča s zelo sekularizirano družbo, kjer je poznavanje krščanske vere vedno bolj pičlo ter vpliv vere na moralo vedno bolj omejen. V posinodalni apostolski spodbudi Cerkev v Oceaniji iz leta 2001, je Avstralija opisana kot dežela, ki je v kulturnih in družbenih strukturah zelo podobna Zahodu. Močno je vključena v zahodni znanstveni, tehnološki in družbeni razvoj ter izrazito urbanizirana, sodobna in sekularizirana dežela, ki je zaradi migracij iz Evrope in Azije prav tako postala multikulturna. Po zadnjih podatkih se je v petdesetih letih prakticiranje vere med pripadniki katoliške Cerkve zmanjšalo iz 60 na 14 odstotkov. Primanjkujejo tudi duhovniki, zato je v pastoralno in misijonarsko delo intenzivno vključenih vedno več laikov. Cerkev v Avstraliji novo evangelizacijo postavlja za eno od svojih osrednjih nalog in v skladu z njo so zastavljene tudi glavne smernice cerkvenega delovanja v prihodnosti, kot so formacija laikov in duhovnikov, misijonarstvo, cerkveno občestvo, socialne, zdravstvene, vzgojne in karitativne dejavnosti, etična odgovornost medijev, medverski dialog, podpora človekovih pravic, zaščita okolja. Katoliška Cerkev prav tako veliko vlaga v pastoralo vernikov laikov, še posebej mladih. Pomemben dogodek v življenju avstralske Cerkve predstavlja svetovni dan mladih v Sydneyu leta 2008, ki je za sabo pustil vrsto pobud, v katere se vključujejo mladi avstralski katoličani. Še eno pomembno področje, ki se mu posveča Cerkev, pa je družina ter z njo povezani vprašanji zaščite življenja in bioetike.
