Angela Merkel
Merkel: Vojna je mati revščine, mir pa oče vsega razvoja
Svet |
V Münchnu se je v torek sklenilo mednarodno srečanje za mir. Pripravila ga je skupnost svetega Egidija v sodelovanju z nadškofijo München in Freising. Natanko 25 let po prvem molitvenem srečanju v Assisiju in 10 let po napadih 11. septembra se je več kot 300 uglednih predstavnikov političnega, kulturnega in verskega življenja iz vsega sveta pogovarjalo o možnostih za pospeševanje miru v svetu nad mejami vere in prepričanja.
Vlogi verstev se ni mogoče odreči, obenem pa ni vedno sprejeta. Zato je nemška zvezna kanclerka Angela Merkel omenila, da po svetu še vedno izkoriščajo vero, predvsem za upravičevanje nasilja in zatiranja.
Nemška kanclerka je zato dejala, da je dialog še toliko pomembnejši med verstvi. Politika lahko zahteva povezanost, ne more pa je odrediti meni Merklova. Prepričana je, da živimo od stvari, ki jih ne moremo sami ustvariti in da imajo Cerkve osrednji vlogo v predpolitičnem prostoru. „Njihova odprtost za druge, njihovo zavzemanje za ljubezen do bližnjega, sprejemanje, da ljudje delamo tudi napake, da tudi odpovemo; vse to zaznamuje smernice za našo družbo, na katerih lahko gradi politika, sama pa jih ne more ustvariti,“ je povedala Merklova in še dodala, da je vojna mati revščine, mir pa lahko označimo za očeta vsega razvoja.
Cerkev in tudi skupnost svetega Egidija se zavzema za boj proti revščini in obenem proti vzrokom in strukturam revščine. „Na takšne temeljne drže in etična prepričanja se morajo potem navezati politične odločitve, sicer tečejo v prazno. Zato so srečanja, kakršno je bilo to v Münchnu, tako čudovita, tako pomembna, tako navdihujoča,“ je še dejala nemška kanclerka.
Srečanja se je udeležil tudi patriarh koptske katoliške Cerkve kardinal Antonios Naguib. Iz ozadja nemirov v Egiptu, od koder prihaja, se je želel udeležiti etične in krščanske drže tega srečanja. „Pomaga, ker kaže, da je toliko ljudi, ki pospešujejo gibanje za demokracijo, svobodo in enakost v neki deželi, v kateri najde vsakdo svoj prostor za življenje, prevzame odgovornost in se zavzema za to, da bi deželo gradil v blagor vseh.“
Srečanje se je sklenilo z molitvijo za mir na različnih krajih po različnih verskih izročilih, med drugim v stolnici in sinagogi na Trgu svetega Jakoba. Zatem so pri osrednji sklepni prireditvi podpisali klic k miru 2011.
