Svetoviška vasica je praznovala jubileja
| 19.09.2011, 00:34 Matjaž Merljak
Rojaki v Clevelandu so se v zadnjih dneh spomnili dveh velikih Slovencev, ki sta nedavno odšla v večnost, kardinala Alojzija Ambrožiča in dr. Andreja Bajuka. Slovesno je bilo tudi v Svetoviški vasici, nekakšnem starostnem domu rojakov.
Nedelja, 11. septembra 2011, je bila polna spominov na tragični dan pred desetimi leti, ko je bila naša dežela napadena. Teroristi so uporabili potniška letala in z njimi uničili stolpnici v New Yorku, napadli Pentagon v Washingtonu in strmoglavili potniško letalo v zemljo s štiridesetimi potniki. Vsa dežela je na en ali drugi način obujala spomine na usodni dan. Na tragičnih krajih v New Yorku, Washingtonu in Pennsylvaniji so slovesno odkrili spomenike, katerih dogodkov so se udeležile množice.
V cerkvi svetega Vida je potekala spominska maša, med katero smo se spomnili tistega usodnega dne, kakor tudi smrti kardinala Alojzija Ambrožiča in tridesetdnevnice smrti slovenskega domoljuba, dr. Andreja Bajuka. Maše so se udeležili tudi drugi rojaki, ne samo župljani svetega Vida. Župnik Božnar je med pridigo lepo sklopil vse skupaj in povezal tragične dogodke, kakor tudi smrti dveh velikih Slovencev.
Župnik sam se je udeležil kardinalovega pogreba v Torontu in povedal, da so se udeležili tudi nekateri rojaki iz Dobove pri Ljubljani, odkoder izhaja Ambrožičeva družina. Ob koncu vojne je bila družina na seznamu nasprotnikov komunizma in tako obsojena na smrt. Cela družina se je pod pritiskom izselila na Koroško in leta 1948 odpotovala v Kanado in se naselila v bližini Toronta. Tu je mladi Alojzij študiral in bil leta 1955 posvečen v duhovnika. V naslednjih letih se je Ambrožič študijsko izpopolnjeval v Rimu, Švici in Nemčiji, kjer je tisti čas predaval profesor teologije, Joseph Ratzinger, poznejši papež Benedikt XVI. Amboržič je zasedel profesorsko stolico na ugledni Toronto School of Theology in bil imenovan leta 1976 kot pomožni škof torontske nadškofije. Leta 1980 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za torontskega nadškofa in osem let kasneje v kardinalski zbor. Komentatorji se strinjajo, da je bil Ambrožič popolnoma predan svojemu poklicu.
Župnik je tudi na kratko opisal življenje dr. Andreja Bajuka, ki je prav tako bil prisiljen se izseliti iz Slovenije ob koncu druge svetovne vojne in se z družino naselil v Argentini, kjer je odraščal in študiral ter diplomiral. Imel je več vidnih položajev v finančni stroki, tudi tu v Ameriki. Leta 1990 se je preselil nazaj v Slovenijo in bil izvoljen kot premier in pozneje pod Janševo vlado finančni minister. Naj počivata oba, Ambrožič kot Bajuk, v božjem miru, kakor tudi vsi padli pred desetimi leti.
Po maši smo se v župnijski dvorani udeležili okusnega kosila, ki ga je pripravilo članstvo žensk Oltarnega društva. Postregle so s pečenim piščancem ali govejo pečenko z vsemi prilogami. Vsako leto daruje to društvo nad 10.000 dolarjev za potrebe fare. V tem denarju je mnogo trdega dela članic tega društva in jim je župnija zelo hvaležna za njihovo vztrajno podporo.
V sredo, 7. septembra 2011, smo zabeležili še eno deseto obletnico. Minilo je deset let odkar stoji svetoviška vasica, Saint Vitus Village. Pred desetimi leti je bila zgrajena stavba pod strokovno roko Pavla Koširja in župnika Božnarja s triintridesetimi apartmaji, ki danes služi kot prijetni dom našim starejšim rojakom, ki živijo v miru v neposredni bližini cerkve svetega Vida. V tej stavbi stoji tudi kapelica, katera je bila posvečena pred devetimi leti. Za to priložnost, desete obletnice stavbe in devete obletnice kapelice, je prišel tudi škof Edvard Pevec in skupaj z župnikom daroval zahvalno mašo.
Pri Mariji Vnebovzeti so pa včeraj pričeli s sobotnim slovenskim poukom osnovnošolcev. Pri svetem Vidu bo pa začetek malce drugačen. Danes je maša darovana v ta namen in po maši pa vpisovanje v šolo. Pouk sam se pa prične v soboto.
Danes je pa tudi zadnji piknik v tej sezoni na Slovenki pristavi. Čas je pač za Vinsko trgatev, ki običajno zaključi veselični program na Pristavi.
