Vesna Sever Borovnik
Češčena si, Marija
Slovenija | 13.08.2011, 18:00
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater, smo z raziskavo ljudskih pesmi o Mariji dr. Zmage Kumer in napevi o Mariji iz različnih krajev v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te obeležili prihajajoči praznik velikega šmarna.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzetje, na Slovenskem pa poznan tudi kot velika maša, velika gospojnica, šmarna maša, šmarna miša, rožnica, velika Marija, velika mati božja … so v navadi romanja k Marijinim cerkvam. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Marijo opevajo romarske pesmi, legendarne in cerkvene ljudske pesmi ter napevi, ki so vezeni ne nekatere šege ali pa so jih peli ob različnih priložnostih.
Eno najbolj razširjenih legendarnih pripovednih pesmih o Mariji in brodniku, ki je poznana na celotnem slovenskem ozemlju, so zapeli Potočnikovi iz Tevč nad Laškim. Pesem, ki je prepesnitev molitve angelovega češčenja, so zapeli Fantje s Preske. Pesem o Mariji in romaricah sta zapeli pevki z Gornjega Senika v Porabju. Postno pesem so zapeli pevci iz Luč v Savinjski dolini. Pesem o spokorjenem grešniku so zapele pevke iz Odrancev v Prekmurju. V oddaji smo slišali še molitev iz Bučečovcev, s katero se priporočajo Mariji, vojaški napev s priprošnjo Mariji za srečno vrnitev iz Strmice nad Postojno, nadalje svečniško kolednico s Koroške, kresno pesem iz Fare v Kostelu, pevce iz Jesenic na Dolenjskem, pevce iz Begunj pri Cerknici, pevce Folklornega društva Rožmarin iz Dolene in brate Kapus iz Tešove na Štajerskem.
