Pevci iz Globokega
Poslušaj, preljubi Kristjan
Slovenija
V sobotni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te so nastopili pevci, pevke in godci, ki smo jih v letu 2010 predstavili v portretnih oddajah.
16. januarja smo predvajali terenske posnetke iz Črenšovcev, vasi, ki leži v Prekmurju med Mursko Soboto in Lendavo. Predstavili smo zbiralca starih predmetov Mirka Šerneka, godca na harmoniko Štefana Kavaša, domačo folklorno skupino in tamkajšnje pevke. Te se v organizirani obliki družijo od leta 1993. Deset pevk vodi gospa Marjeta Lutar.
20. februarja smo v oddaji predvajali terenske zapise, ki so nastali ob srečanju s pevkami iz Šentilja pri Velenju. Malčka Jelen in Lojzka Jezernik nista sestri, v ubranem dvoglasju pa skupaj pojeta že 18 let. Z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti sodelujeta 16 let, leta 2008 pa sta nastopili tudi na državnem srečanju pevcev in godcev v Tolminu. Njun vsebinski izbor pesmi, poleg nabožnih, stanovskih, ljubezenskih in šaljivih pesmi in zdravičk, bogatijo predvsem številne pripovedne pesem.
Štefka Kovše, Milica Solar, Miro Pastirk in Jože Fideršek - pevci iz Tepanj, pa so bili naši gostje v marčevski portretni oddaji. Trije člani pojejo tudi v domačem cerkvenem zboru, kot pevci ljudskih pesmi pa se v tej sestavi družijo šest let.
Z venčkom napitnic so se v oddaji oglasili pevci iz Globokega. Njihove prepoznavne značilnosti so triglasno fantovsko petje, basovsko povezovanje verzov in stopničasto petje.
V osrčju gričevnate kozjanske pokrajine, ki svoje vrhove vzpenja pogosto kar na 500 metrov nadmorske višine, se skriva pravljični kraj Prevorje. Zaradi svoje razgibanosti in slikovitosti mu pravijo tudi »Kozjanski raj«. Pevci s Prevorja; Majda Rezec, Marija Gubenšek, Marica Selič, Štefka Pajek, Anja Vodeb, Ivan Tomplak, Robert Borovnik, Janko Magdalec in Martin Magdalenc so se zbrali v tamkajšnji Podružnični osnovi šoli in ob našem obisku zapeli 20 pesmi. Nekaj gradiva smo predstavili 22. maja lani.
Na severozahodnem delu Bistriškega Pohorja se pod strmim robom podgrajskega vrha nahaja gručasta vas Kebelj. V odmaknjenih hribovskih domačijah na Keblju, v okoliških vaseh in zaselkih, se danes pesem ali zvok harmonike ne sliši le na vajah folklorne ali pevske skupine, ampak je ljudska glasba med domačini, starejšimi in mlajšimi, močno vpeta v njihov vsakdan. Petje v družini, različna praznovanja, obredno koledovanje in petje podoknic, je le nekaj priložnosti ob katerih se oglaša pesem. Ta druži tudi mlade pevce Kulturno umetniškega društva Kebelj, ki ljudsko pesem s ponosom in z mladostnim žarom v organizirani obliki ohranjajo štiri leta.
Nadalje so se v oddaji oglasili pevci s Trobnega dola, kraja, ki leži na obrobju Kozjanskega, v hribovitem, vzhodnem predelu laške občine. Narava je kraj obdarila z izjemo lepoto, ki jo človeška roka v veliki meri do danes še ni onesnážila in uničila. Številne naravne in kulturne znamenitosti, kolesarske in sprehajalne poti, pa turistična kmetija Salobir, je le nekaj zanimivosti, ki jih nudi kraj. V Trobnem Dolu sem poleg pesmi posnela še viže godca Franca Kapela iz Svetlega Dola, številne svatbena napeve, ki jih je zapel Ivan Tuhtar, in slikovito pripovedovanje Marije Salobir o »nekdanjih časih«, pa o zdravilnih rožcah, ki rastejo pri njih in o coprnicah, ki so nekdaj strašile.
Na severovzhodu Slovenije, ob meji z Avstrijo, leži Zgornja Velka. Kraj s približno 3500 prebivalci v občini Šentilj je poznan je po izrazito slikoviti legi in višinsko razgledni točki, neokrnjeni naravi, sodobno urejenih vinogradih in dobri vinski kapljici, gradovih, romarski cerkvi Marije Snežne in še mnogih drugih kulturnih in etnoloških znamenitostih. Pa tudi po pevcih in godcu Francu Korenu.
Oddajo pa smo sklenili s Porabsko ljudsko pesmijo; zapele so pevke iz Števanovcev in Monoštra ter pevci z Gornjega Senika. Oboje sem obiskala lani poleti.
