59-letnica Slovenske vasi

| 23.08.2011, 07:09 Matjaž Merljak

Ena najstarejših ustanov povojne slovenske emigracije je Društvo Slovenska vas. Tamkajšnja skupnost je že pred več kot petdesetimi leti močno prispevala pri gradnji prve slovenske cerkve v Južni Ameriki, posvečeni naši nebeški materi pod takrat še čisto novim nazivom Marije Kraljice.

Vsakoletni praznik društvene obletnice se zato popolnoma upravičeno pričenja v tem našem skupnem božjem hramu.

Zato so se člani in gostje najprej sešli pri svoji zavetnici, kjer je dušni pastir Jaka Barle CM daroval sv. mašo, da so se ji zahvalili, jo prosili za nadaljnjo pomoč in pomolili za duše pokojnih članov.

Sledil je skupni zajtrk, razgovor, kosilo in športna dejavnost. Končno popoldanski slavnostni program. Po prihodu zastav in ponosnem petju argentinske in slovenske narodne himne je najprej pozdravil krajevni predsednik Stane Jemec, za njim predsednik Zedinjene Slovenije Franci Žnidar s pohvalnimi in spodbudnimi besedami, končno pa tudi veleposlanik Republike Slovenije Tomaž Mencin, ki je Slovensko vas ob tej priložnosti prvič obiskal.

Slednjič je prišla na vrsto igra Zgodbe iz Noetove barke. Zgodbe je režiserka Rotija Grbec priredila iz Avril Rolandsove istoimenske knjige, ki jo je poslovenila Anamarija Smrdel Beniger. Nadvse prijazno je gledati otroke na odru, če so v živalskih vlogah pa še toliko bolj. Da pa se to uresniči, je ogromno dela in nelahkih vaj. Rotija je s pomočnicami dosegla, da je vse dogajanje potekalo gladko in prijazno. Otroci so besedilo, v nekaterih primerih prav obsežno, dobro obvladali in korajžno podajali. Pri glavnih vlogah so pokazali navdušeno veselje do igranja in nedvomen talent. Pohvale vredno je bilo tudi petje, ki sta ga naučili Anči Koprivnikar Rozina in Monika Urbanija Koprivnikar s spremljavo Tomija Sušnika.

Rotija in voditeljica šole Lucijana Servin Čeč zaslužita še posebno priznanje za sestavo in vodstvo številne in učinkovite ekipe, ki je krila najrazličnejše potrebe, ki jih taka predstava zahteva. Navdušeni gledalci so vse, začenši z režiserko in nastopajočimi, nagradili z obilnim aplavzom.

Gostje pa so bili ob koncu povabljeni že na prihodnjo jubilejno 60. obletnico.