Danes zadnje slovo od kardinala Ambrožiča
Svet | 31.08.2011, 08:14 Marta Jerebič
Pogreb pokojnega kardinala Alojzija Ambrožiča, ki je po težki bolezni umrl v petek, 26. avgusta, bo danes v stolni cerkvi Sv. Mihaela v Toronotu.
V soboto, 3. septembra, bomo v času oddaje Naš gost ob 18.30 predvajali posnetek pogovora z Alojzijem Ambrožičem, ki smo ga posneli ob njegovem imenovanju za kardinala januarja 1998.
Za pokojnega kardinala molijo v njegovi novi in stari domovini
Po naročilu torontskega nadškofa Thomasa Collinsa, so se pokojnega kardinala Alojzija Ambrožiča pri mašah spomnili po vseh župnijah nadškofije, ki jo je vodil med letoma 1990 in 2006, pa tudi v ustanovah, ki nosijo njegovo ime: med njimi je srednja šola v Bramptonu. Svojega farana so se pri mašah spomnili v župniji Dobrova pri Ljubljani. Njegov odhod v večnost naznanjajo tudi zvonovi pri farni cerkvi in na podružnici v Gaberju, kjer je bil Alojzij Ambrožič rojen. Mašo zadušnico pa bodo imeli ob sklepu letošnjih šmarnih maš. Pri maši za pokoj njegove duše smo se zjutraj v radijski kapeli zbrali tudi zaposleni, saj je bil kardinal naš dobrotnik.
Papež Benedikt XVI. ob smrti kardinala Ambrožiča
Ob smrti kardinala Alojzija Ambrožiča je papež Benedikt XVI. torontskemu nadškofu Thomasu Collinsu poslal sožalno brzojavko. Zapisal je, da ga je kardinalova smrt globoko pretresla. Spomnil je na njegovo predanost v služenju Cerkvi v njegovi novi domovini. Kot je dodal, se pridružuje nadškofu in vsem, ki žalujejo za kardinalom Ambrožičem, tudi njegovim sorodnikom, njegovo dušo pa priporoča neskončno usmiljenemu Bogu in ljubečemu Očetu.
Kardinalovo razmišljanje o lastnem umiranju... Bog mi v smrti ponuja priložnost, da se odpočijem od naporov in prizadevanj, bolečin in skrbi, stalnega iskanja in preiskovanja samega sebe. Omogoča mi, da najdem mir v njegovem miru in njegovi ljubeči volji.
V tem trenutku pa se pojavi neprijetno vprašanje: Ali bom pustil Bogu, da me bo ljubil, ko bom umrl? ... Ali bom pusti Bogu, da me bo ljubil takšnega, kakršen bom v trenutku svoje smrti? Bom sprejel njegov očetovski objem kljub grehom, povprečnosti in slabotnosti, ki bodo v tako veličastnem trenutku tako jasno vidni? Bom sprejel njegovo odpuščanje in se uprl skušnjavi, da bi mu dokazal, da sem boljši, kot sem?
Naj mi Bog dá ponižnost, da se bom vrnil v njegov objem.
